Niška trdnjava () je trdnjava v mestu Niš v Srbiji. Je kompleksen in pomemben kulturno-zgodovinski spomenik. Dviguje se na desnem bregu reke Nišave in gleda na območje, naseljeno več kot dve tisočletji.Niš Fortress Z zakonom je bila zaščitena maja 1948, ko je bila razglašena za kulturno območje velikega pomena. Trenutno stanje trdnjave jo uvršča med najbolje ohranjene tovrstne utrdbe v Srbiji in na Balkanskem polotoku.

Zgodovina Obstoječa trdnjava je osmanskega turškega izvora in izvira iz prvih desetletij 18. stoletja (1719–1723). Znana je kot eden najpomembnejših in najbolje ohranjenih spomenikov te vrste na srednjem Balkanu. Trdnjava je bila zgrajena na mestu prejšnjih utrdb – starorimskih, bizantinskih in kasneje srednjeveških utrdb. Med prvo svetovno vojno so jo zasedli Bolgari, ki so jo spremenili v zapor, kjer so bili zaprti srbski domoljubi.

Sultanov odlok z dne 19. februarja 1719 je bil sprejet sklep o izgradnji močne trdnjave v Nišu. Spomladi istega leta so se začela dela po projektu glavnega arhitekta Mehmeda Age in njegovega brata Mustafe Age, glavnega organizatorja del. V prvem letu gradnje, leta 1719, je angažiral več kot deset tisoč spahij iz desetih sandžakov rumeljskega beglerbegluka, leta 1722 pa iz 14 sandžakov. V zadnjem letu gradnje obzidja, leta 1723, so iz Konstantinopla pripeljali 40 mojstrov kamnosekov, obzidje pa je zgradilo 400 zidarjev. Zaključek del so junija 1723 zaznamovale slovesnosti in postavitev plošče z napisom na Stambolskih vratih.

V svoji večstoletni zgodovini je bila prvotna niška trdnjava, na mestu današnje turške trdnjave, v lasti številnih držav, začenši z Rimljani, katerih cesar Konstantin I. Veliki se je rodil nedaleč od današnjega Niša, prek Štefana Nemanje, ki je tam konec 12. stoletja nekaj časa imel svojo prestolnico, do Osmanov, ki so jo zavzeli leta 1395. Danes trdnjava gosti številne turistične znamenitosti, trgovine s spominki, umetnostne galerije, restavracije in letni oder, ki v poletnih mesecih predstavlja nekakšno kulturno središče mesta.

Zgradba Današnja trdnjava je topniškega tipa in so jo Osmani zgradili med letoma 1719 in 1723 na mestu antične in srednjeveške trdnjave.

Kot vsaka topniška utrdba ima tudi današnja niška trdnjava ima poligonalni tloris, s sedmimi neenakimi stranicami, osem bastijonskih teras in štiri masivna vrata. Razteza se na 22 hektarjih zemlje. Obzidje je dolgo 2100 m, visoko 8 m in v povprečju debelo 3 m. Gradbeni kamen, ki so ga pripeljali iz bližnjih kamnolomov, je bil obrezan v precej enakomerno oblikovane bloke. Notranjost obzidja je bila dodatno utrjena z leseno konstrukcijo, santračem in dodatnim obrambnim zidom, trpancem. Zunaj je bila trdnjava obdana s širokim jarkom, katerega severni del se je ohranil do danes. Poleg masivnega kamnitega obzidja so precej dobro ohranjena južna Stambolska vrata in zahodna Beograjska vrata. Delno so ohranjena vodna vrata, medtem ko so delno ohranjena le še severna Vidinska vrata in jugovzhodna Jagodinska vrata. S popolno rekonstrukcijo vseh vrat bi Niška trdnjava arhitekturno in funkcionalno ponovno postala zaprt utrdbeni sistem.

Do leta 1878 sta bila znotraj trdnjave dva dela, vsak imenovan: Hunkarjeva (cesarska) palača z vzhodne strani - desno od Stambolskih vrat, v katerih so bili 'vladajoči del', Mithad pašina palača, poveljstvo turške garnizije in Edirne Bali - mala kot notranji del mesta ima veliko gostiln, trgovin z živili, mesarjev, kovačev, veliko število kolarskih in drugih obrtnih trgovin ter vse vrste drugih turških "trgovin".

V trdnjavi so bile tudi tri velike turške mošeje, od skupno 13 v Nišu leta 1878; Hamaz-begova ali Niška mošeja, ki je v četrti Balija v Jedrenci, nedaleč od Beograjskih vrat, na levi strani glavne mestne ulice (ki sovpada z današnjo glavno trdnjavsko potjo, na začetku vzpona). Jedrenjaninova Bali-begova mošeja (rekonstruirana leta 1976/77) brez minareta je še danes v trdnjavi. Ob tej mošeji je Mithad Paša zgradil knjižnico, ki je delovala do leta 1877. Tretja mošeja, o kateri danes ni nič znanega, je stala na najvišjem delu trdnjave.

V notranjosti trdnjave so bile tudi arhitekturno zanimive ure in gasilski stolp, pa tudi veliko število drugih stavb, ki so bile po osvoboditvi porušene.

V 1930-ih je bil ob obzidju trdnjave postavljen spomenik muslimanskemu 'svetniku' Zaide-baji v obliki miniaturne mošeje, ki so jo obiskovali tudi pravoslavni kristjani."Време", 20. март 1937, стр. 7. -{digitalna.nb.rs}- Zgradili so ga Romi iz Niša s svojimi prispevki."Политика", 20. мај 1936

Med izkopavanji 21. novembra 1940 je bil posvečen in odkrit spomenik usmrčenim v letih 1915–18.Време, 22. нов. 1940, стр. 6 и 25. нов, стр. 12. digitalna.nb.rs

V trdnjavi je vremenska postaja, ki zagotavlja napovedi za mesto Niš.

Od leta 1966 trdnjava gosti Niški filmski festival.

Zaščita Niška trdnjava je bila z neposredno okolico postavljena pod državno zaščito z odločbo Republiškega zavoda za zaščito in znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov Ljudske republike Srbije št. 671/48 z dne 6. maja 1948. Zavod za zaščito kulturnih spomenikov v Nišu je z odločbo št. 02-42 z dne 24. aprila 1969 Niško trdnjavo razglasil za kulturni spomenik in razširil meje zaščite (zaščiteno okolje). Trdnjava je bila s sklepom Skupščine Socialistične republike Srbije 7. aprila 1979 razglašena za kulturni spomenik velikega pomena. (Podatki iz dokumentacije Niškega zavoda za zaščito in znanstveno preučevanje kulturnih spomenikov.)

Stavbe in spomeniki znotraj obzidja

Arheološke najdbe v trdnjavi Poleg predmetov iz turškega obdobja so bili v trdnjavi in ​​njeni neposredni okolici v spodnjih plasteh odkriti tudi ostanki iz prazgodovinskega, rimskega, bizantinskega in srednjeveškega obdobja, in sicer: Antično in bizantinsko obdobje so našli skoraj na celotnem območju trdnjave in njene neposredne okolice: del tlakovane ulice s kanalizacijo mestno tkivo s portiki številni ostanki stavb in premičnih najdb so bili najdeni pri izkopavanjih pri Hamam, Arsenalu, Jagodinskih in Beogradskih vratih odkrita je bila monumentalna stavba z ortogonalnim prostorom in talnimi mozaiki rimske kopeli v vhodnem delu trdnjave velika bazilika, severno od mostu Mladost srednjeveški sloj predstavljajo ostanki arhitekture in bivališč, medtem ko je za turško obdobje značilno, da so ostanki številnih stavb in komunalnih objektov. dve antični delavnici - v bližini Bali-begove mošeje in Arsenala

Pomembne so tudi naslednje premične najdbe: bronasta glava Konstantina Velikega, najdena med gradnjo starega mostu na desnem bregu reke Nišave bronasti kip Jupitra, najden v strugi reke Nišave v bližini Stambolovih vrat ara-oltar in pitos s sto kilogrami srebrnikov iz 3. stoletja, najden v bližini Beogradskih vrat

Naravno bogastvo Niške trdnjave Poleg tega, da je trdnjava zgodovinsko in kulturno središče Niša, je tudi nekakšna oaza zelenja v središču mesta. Visoko zelenje je predvsem iz obdobja nastanka parka po drugi svetovni vojni in je večinoma visokolistnato. Travnate površine že leta niso bile ustrezno urejene (razen občasne košnje). Ob glavnih asfaltnih poteh je bilo posajeno sezonsko cvetje. Skladno s tem se stara in obolela drevesa nadomeščajo ter načrtno sadijo nova. Manjše travnate površine se urejajo, večje pa se dodatno ozelenijo z nizkimi in grmičastimi rastlinami.

To območje je življenjski prostor velikega števila živali, ki v njem najdejo zatočišče sredi urbanega okolja.

Leta 2016 je bila podrobneje preučena le ptičja favna. V trdnjavi je bilo zabeleženih 23 vrst ptic, kar je zelo veliko število ptic, zabeleženih v katerem koli mestnem parku v Nišu, edini, ki je bogatejši z vrstami, je park na Bubnju, vendar je ta park precej oddaljen od središča mesta. Najzanimivejši predstavniki ptičje favne so: velika sinica (Parus major), rjavi srakoper (Lanius colurio), turška grlica (Streptopelia decaocto) in slavec (Luscinia megarhynchos).

Sklici

Zunanje povezave

The Fortress of Niš Niš Fortress web page Niš Fortress at the City of Niš' official web page The Fortress, Nis at virtualtourist.com

Kategorija:Zgradbe in objekti v Nišu Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1723 Kategorija:Trdnjave v Srbiji