Gagauzija, uradno Avtonomna ozemeljska enota Gagauzija, je avtonomna pokrajina Moldavije. Ustanovljena je bila leta 1995 iz predelov na jugu države, kjer so večinsko prebivalstvo Gagauzi. Glavno mesto je Komrat.

Lega sličica|levo|160px|Karta Gagauzije Gagauzija leži v Budžaški stepi v jugovzhodnem delu Moldavije, ki jo prečkajo rečne doline, grape in soteske, nastale zaradi erozije in zemeljskih plazov. Na severu meji na rajona Cimișlia in Basarabeasca, na zahodu na rajone Leova, Cantemir in Cahul, na vzhodu na rajon Taraclia, na jugu pa na Ukrajino (Odeško oblast).

Avtonomna regija obsega več med seboj nepovezanih delov, in sicer ozemlje rajonov Komrat in Ceadâr-Lunga ter tri ozemeljske eksklave: rajon Vulcănești ter vasi Copceac in Carbalia. Skupna površina regije je 1848 km², kar predstavlja 5,4 % celotne površine države.

Zgodovina Sodobni prebivalci Gagauzije so večinoma potomci čezdonavskih naseljencev, ki so prišli z Balkanskega polotoka in začeli naseljevati ozemlja Besarabije po izbruhu rusko-turške vojne 1806–1812. Po izgubi nadzora Porte nad ozemljem in odhodu budžaških Nogajcev se je število naseljencev znatno povečalo. Naseljencem je bila dodeljena zemlja v petih okrožjih – Izmailskem, Zgornjebudžaškem, Spodnjebudžaškem, Kagulskem in Prutskem – pogosto na mestih, kjer so že prej obstajala tatarsko-nogajska naselja. Prispeli naseljenci so bili grške veroizpovedi in so jih opredeljevali kot Bolgare, vendar je večina govorila turško narečje.

Z izjemo šestdnevne de facto neodvisnosti pozimi 1906, ko so kmečki uporniki razglasili avtonomno Komratsko republiko, je območje prehajalo med romunsko in rusko oziroma sovjetsko oblastjo. Zlasti romunsko vladavino so Gagauzi zapomnili kot zatiralsko in skorumpirano, medtem ko so z lokalnimi Moldavci, Bolgari in drugimi sobivali mirno.

Po perestrojki in glasnosti je vzniknilo gagauško narodno gibanje, ki je sprva sodelovalo z Ljudsko fronto Moldavije (tedanjim vodilnim demokratičnim gibanjem v Moldavski SSR), a se od nje tudi hitro oddaljilo, potem ko se je obrnila k moldavskemu nacionalizmu in začela zagovarjati priključitev Moldavije Romuniji. 19. avgusta 1990 so Gagauzi razglasili neodvisno »Gagauško sovjetsko socialistično republiko«, dva tedna preden je odcepitev razglasil še vzhodni del države, Pridnestrje. Proti volji moldavskega vodstva so Gagauzi izvedli parlamentarne volitve. Predsednik vrhovnega sovjeta Gagauzije je postal Stepan Topal in ostal njen vodja do leta 1995. Sprva si je Gagauzija prizadevala ostati sestavna republika znotraj Sovjetske zveze, po dokončnem razpadu le-te leta 1991 pa so si prizadevali za dosego državne neodvisnosti.

Za razliko od konflikta v Pridnestrju, ki je leta 1992 prerasel v pravo vojno, Gagauzija ni doživela večjih oboroženih spopadov. Moldavsko neobvladovanje situacije v Pridnestrju in gagauzijska gospodarska odvisnost od centralne vlade sta obe strani pripravili do kompromisov. 23. decembra 1994 je moldavski parlament sprejel zakon o posebnem pravnem statusu Gagauzije, ki je utemeljil avtonomijo regije znotraj Republike Moldavije.

Ozemlje avtonomne pokrajine je bilo določeno z referendumom 5. marca 1995, ki je potekal v 36 naseljih, v katerih so bodisi Gagauzi predstavljali več kot 50 odstotkov prebivalstva bodisi je tretjina prebivalcev dala pobudo za referendum. Tako so pod Gagauzijo prešla tri mesta in 29 vasi v skupni površini 1848 km².

Čeprav se Gagauzija mednarodno pogosto omenja kot zgled mirne rešitve konflikta v vzhodni Evropi, so odnosi s centralno vlado občasno napeti, prebivalci pa se čutijo zapostavljene s strani centralne vlade. Prevladujoč jezik v množičnih medijih in pri uradnem sporazumevanju je ruščina, v Rusiji je tudi zaposlenih veliko prebivalcev Gagauzije. Finančno je v regijo veliko vložila Turčija, ki je med drugim financirala izgradnjo sistema oskrbe s pitno vodo. Naklonjenost Rusiji ostaja visoka: na regionalnem referendumu februarja 2014 (ki ga je Moldavija razglasila za nezakonitega) se je več kot 97 % volivcev izreklo za integracijo s carinsko unijo SND in proti nadaljnji integraciji z EU.

Prebivalstvo Po popisu leta 2024 je imela Gagauzija 103 668 prebivalcev naslednjih narodnosti: Gagauzi: 84 198 (81,22 %) Moldavci: 6501 (6,27 %) Bolgari: 5712 (5,51 %) Rusi: 3289 (3,17 %) Ukrajinci: 2709 (2,61 %) drugi, neopredeljeni: 1259 (1,21 %)

Sklici

Zunanje povezave

gagauzia.md – vladno spletno mesto Gagauzije

Kategorija:Moldavija Kategorija:Avtonomne upravne enote Kategorija:Ustanovitve leta 1995