Avtoceste na Madžarskem so ceste z dvojnimi voznimi pasovi z omejenim dostopom, ločene z zunajnivojskimi križanji z nadzorovanim dostopom, zasnovane za visoke hitrosti. Madžarska zakonodaja te prometnice deli na dve kategoriji: avtoceste () in hitre ceste ().
Glavne razlike so, da imajo avtoceste odstavne pasove, najvišja dovoljena hitrost pa je 130 km/h, medtem ko so hitre ceste lahko zgrajene brez odstavnih pasov, hitrost na njih pa je omejena na 110 km/h.
Po podatkih državnega podjetja za upravljanje in vzdrževanje cest Magyar Közút Nonprofit Zrt. je celotna dolžina madžarskega avtocestnega sistema leta 2022 znašala 1.855 km. Razvoj omrežja se je začel leta 1964 z gradnjo avtoceste M7, ki je do leta 1975 povezala Budimpešto z Blatnim jezerom. Skupna dolžina sistema je leta 1980 dosegla 200 km, leta 1998 presegla 500 km in leta 2007 dosegla 1.000 km.
Madžarsko avtocestno omrežje je julija 2022 vključevalo 26 prometnic (13 avtocest in 13 hitrih cest). Med njimi jih je 13 že v celoti zgrajenih in so dosegle svojo končno načrtovano dolžino (M1, M5, M6, M7, M15, M19, M25, M30, M31, M35, M43, M51 in M70).
Kategorije cest
Prometni znaki so v obliki belega polja na modri podlagi, okrajšava za obe vrsti avtocest pa je M. Na Madžarskem obstajata dve glavni kategoriji državnih cest: avtoceste ( – mn. ) in hitre ceste ( – mn. ).
Avtoceste (Autópálya) Avtoceste so javne ceste z omejenim dostopom, rezervirane izključno za motorna vozila. Zgrajene so kot dve ločeni smerni vozišči, kjer ima vsako vsaj dva vozna pasova in utrjen odstavni pas. Od smeri nasprotnega prometa so ločene z vmesnim pasom. Na avtocestah ni nivojskih križišč z drugimi cestami, potmi ali vodnimi potmi. Opremljene so z obcestnimi počivališči, ki so dostopna samo uporabnikom avtoceste.
Hitre ceste (Autóút) Hitre ceste so javne ceste z omejenim dostopom, ki so po značilnostih podobne avtocestam, vendar se od njih razlikujejo v naslednjih točkah:This list contains the limited-access roads (expressways) in Hungary with (at least) four traffic lanes and median. Lahko so zgrajene brez utrjenih odstavnih pasov. Občasno lahko vključujejo nivojska križišča z drugimi cestami ali prometnimi potmi. Zasnovane so za nižje potovalne hitrosti; zavoji so lahko ostrejši, vozni pasovi pa so običajno ožji (3,25–3,50 m namesto 3,50–3,75 m, kot velja za avtoceste). Na odsekih z manj prometa so lahko zgrajene le kot enopasovna vozišča (brez ločenih smeri).
Omejitve hitrosti Največja hitrost (km/h) Vozilo Avtoceste Hitre ceste 130 110 100 80 80 70 Na avtocestah niso dovoljeni: pešci, kolesa, mopedi in kmetijska mehanizacija. Najnižja hitrost na avtocestah je 60 km/h, razen v izrednih razmerah (npr. sneg, led ali pokvarjeno vozilo). Prepovedano je ustavljanje (razen v nujnih primerih) in vožnja vzvratno. Ceste so zaščitene pred prehajanjem živali.
Zgodovina
Prvi načrti za avtomobilske ceste Prvi nacionalni načrt za vzpostavitev avtomobilskih cest (automobil utak, autómobil-pályák) je leta 1941 v svoji doktorski disertaciji zasnoval Boldizsárja Vásárhelyija. Čeprav osnutek ni predvideval opustitve radialne zasnove omrežja (kjer se vse poti stekajo v Budimpešto), je prednostno umeščal avtocestne povezave na tista območja, kjer takrat še ni bilo glavnih cest.
Načrt je predvideval več ključnih smeri:
proti vzhodu: nova povezava med glavnima cestama 3 in 4, ki bi v ravni liniji vodila proti Debrecenu, proti jugu: povezava med avtocesto 5 in Donavo naravnost proti Novem Sadu in Beogradu, proti jugozahodu: povezava proti Zagrebu, ki bi potekala južneje od sedanje avtoceste 7, in se tako v širšem loku izognila Blatnemu jezeru ter območjem mest Tab in na območju Marcali, proti zahodu: hitrejša pot proti Dunaju z izravnavo glavne ceste 1 proti južni obvoznici Tata.
Celoten projekt je predvideval izgradnjo 2.000 km avtomobilskih cest na takratnem državnem ozemlju (ki je bilo dvakrat večje od današnjega) in je vključeval zasnovo današnjega zunanjega cestnega obroča. Od vseh načrtov je bila uresničena le prestavitev Glavne ceste 1: katere trasi je kasneje sledila tudi novozgrajena avtocesta.
V začetku 1960ih se je začela posodobitev Avtoceste 80, ki je bila kasneje preurejena v Avtocesto M1. Projekt se je sprva izvajal kot rekonstrukcija obstoječe trase. Hkrati so potekale ostre strokovne razprave glede načrtovanja avtoceste M7 na odseku med prestolnico in Székesfehérvárjem. Prevladalo je prepričanje, da se avtocesta ne sme izogniti tako velikem mestu. Podobna razprava o umeščanju obvoznice se je desetletje pozneje ponovila pri načrtovanju obvoznice okoli mesta Gjur – takrat so se odločali med severno in južno traso.
Od poznih 1960ih
Prometna strategija iz leta 1968 je osem glavnih cest z enomestno številko določila za hrbtenico cestnega prometa. Vendar pa je po sprejetju konceptu razvoja naselij leta 1971 nastal načrt avtocestnega omrežja. Ta je poleg osmih radialnih vpadnic ter povezav proti Šopronu in severni obali Blatnega jezera vključeval tudi pomembne obvozne obroče: južni in vzhodni sektor obroča okoli Budimpešte, Gjur – Veszprém – Székesfehérvár – Dunaföldvár – Kecskemét – notranji obroč Szolnok – Eger in nekateri elementi iz zunanjega obroča, odseki Sopron – Szombathely – Nagykanizsa, Balatonlelle – Kaposvár – Pécs – Baja – Szeged – Békéscsaba – Gyula in Berettyóújfalu – Debrecen – Nyíregyháza.
Načrt je predvideval nadgradnjo cest 1, 3, 5 in 7 v avtoceste, do leta 1985 pa naj bi zgradili skupno 500 km hitrih cest. Vendar pa so takrat pustili prostorsko zasnovo države skoraj nespremenjeno: omrežje je ostalo močno centralizirano okoli Budimpešte, ceste pa so prečkale reke (npr. Donava in Tisa) izključno na točkah, kjer so mostovi že obstajali.
Po padcu komunizma
Leta 1988 se je med prednostnimi nalogami pojavila zahteva po vzpostavitvi povezav evropskega standarda, ki bi podprle tranzitni promet v smereh sever–jug in vzhod–zahod. Državni program razvoja cestnega omrežja za obdobje 1991–2000, sprejet leta 1991, je sicer podprl širitev radialnih in prečnih cest, vendar je zavrnil projekt južne avtoceste (Déli autópálya), kot neizvedljiv, čeprav so zanj močno pritiskale lobistične skupine.
Avtocesta M1 dosegla avstrijsko mejo leta 1996, leta 1998 ji je sledila M15 na slovaški meji , M70 pa je leta 2005 dosegla slovensko mejo. Marca 2006 je M5 dosegla srbsko mejo. Z dokončanjem mostu Zrínyi Miklós čez Muro na hrvaški meji se je M7 leta 2008 povezala z avtocestnim sistemom sosednje države. V letih 2015 in 2020 sta do romunske meje segli M43 in M4.Leto 2025 je prineslo nove povezave s sosednjimi državami, saj je bil septembra odprt zadnji odsek hitre ceste M80, potem ko je avstrijska stran odprla svojo navezovalno hitro cesto. Oktobra 2025 je hrvaško mejo dosegla tudi M6, potem ko je bila gradnja na hrvaški strani odložena. V prihodnosti bi lahko madžarsko mejo dosegle tudi avtoceste M3, M34, M60, M8, M85 in M87.
Načrtovanje hitre ceste do mesta Sombotela so obstajali že od leta 1995, sama izvedba pa je trajala desetletje (2006–2016). v 158 milijard forintov, pri čemer je 85% sredstev prispevala Evropska unija. Poseben dosežek v madžarski nizkogradnji je obvoznica mesta Csorna, odprta leta 2015. Gre za prvo tovrstno rešitev v državi, kjer se hitri cesti iz različnih smeri prepleteta in nato znova razcepita. Hitri cesti M85 in M86 se na združita v skupno, 3,5 km dolgo traso s šestimi pasovi 2×3, ki z enim samim nadvozom hkrati prečka dve železniški progi.
Avtocestni sistem Sledi seznam vseh obstoječih, gradbenih in/ali načrtovanih avtocest na Madžarskem.
Oznaka Razred Zemljevid Trasa Skupna dolžina (km) Ostoječe Leta gradnje (km) % Obroč okoli Budimpešte (Budapesti körgyűrű)Biatorbágy (M1) – Törökbálint (M7) – Bp., Budafok-Tétény (M6) – Dunaharaszti (M51) – Gyál (M5) – Vecsés (M4) – Nagytarcsa (M31) – Bp., Újpalota (M3) – Bp., Újpest (M2) – Budakalász – Üröm – Budakeszi – BiatorbágyNačrtovan odsek: Budakalász – Biatorbágy (M1) 109 76,82 1988 – Budimpešta – Budaörs (M7) – Biatorbágy (M0) – Bicske – Tatabánya – Komárom – Gjur (M19, M85) – Mosonmagyaróvár – Levél (M15) – Hegyeshalom / meja z Avstrijo (avtocesta ) 160,16 160,16 1964–1996 Budimpešta (M0) – Dunakeszi (M1) – Vác – Rétság – Hont (Parassapuszta) / meja z SlovaškoNačrtovan odsek: Vác – Rétság – Hont (Parassapuszta) / meja z Slovakia (hitra cesta ) 70 30,73 1996 – Budimpešta – Gödöllő (M31) – Hatvan – Gyöngyös – Füzesabony (M25) – Mezőcsát (M30) – Polgár – Görbeháza (M35) – Nyíregyháza – Vaja (M49) – Vásárosnamény – Beregdaróc / meja z UkrajinoNačrtovan odsek: Vásárosnamény – Beregdaróc / meja z Ukrajino 297 280 1978 – Budimpešta – Üllő (M0) – Cegléd – Szolnok – Törökszentmiklós – Karcag – Püspökladány – Berettyóújfalu – Nagykereki / meja z Romunijo (hitra cesta )Del trase v gradnji: Törökszentmiklós – KisújszállásNačrtovan odsek: Kisújszállás – Berettyóújfalu 222,48 128,76 2005 – Budimpešta – Gyál (M0) – Lajosmizse – Kecskemét (M44) – Kiskunfélegyháza – Szeged (M43) – Röszke / meja z Srbijo (avtocesta ) 160,92 160,92 1985–2006 Budimpešta (M0) – Érd – Dunaújváros (M8) – Paks – Szekszárd – Bóly (M60) – Ivándárda / meja z Hrvaško (avtocesta ) 212,13212,13 2006 – 2024 Budimpešta – Budaörs (M1) – Érd (M0) – Székesfehérvár – Siófok – Balatonboglár – Balatonkeresztúr – Hollád (M76) – Nagykanizsa – Letina / meja z Hrvaško (avtocesta ) 226,52 226,52 1964–2008 / Balatonfőkajár (M7) – Dunaújváros (M6) – Dunavecse – Kecskemét (M5, M44) – Abony (M4)Načrtovan odsek: Balatonfőkajár – Dunaújváros, Dunavecse – Abony cca. 161 9,77 2007 – Szekszárd (M6) – Dusnok cca. 61 20,48 2003 – Üröm (M0) – Pilisvörösvár – Dorog (M100) cca. 34 načrtovano / Levél (M1) – Rajka / meja z Slovaško (avtocesta ) 14,74 14,74 1996–1998 Vstopna cesta v Gjur (M1 – Glavna cesta 1) 9,65 9,65 1975 Vstopna cesta v Eger (M3 – Glavna cesta 252) 17,41 17,41 2017–2020 Del Via CarpathiaMezőcsát (M3) – Miskolc – Szikszó – Encs – Tornyosnémeti / meja z Slovaško (hitra cesta ) 88,54 88,54 2002–2021 Del obvoznice okoli Budimpešte(M0 – M3) 12,41 12,41 2009–2010 Abony (M4) – Jászapáti – Füzesabony (M3, M25) cca. 63 načrtovano / Vásárosnamény (M3) – Záhony / meja z Ukraine cca. 36 načrtovano / Del Via CarpathiaGörbeháza (M3) – Hajdúböszörmény – Debrecen – Berettyóújfalu (M4) 67,79 67,79 2006–2018 Szeged (M5) – Makó – Csanádpalota / meja z Romunijo (avtocesta ) 57,72 57,72 2005–2015 Kecskemét (M5) – Lakitelek – Kunszentmárton – Szarvas – Békéscsaba – Sarkad / meja z RomunijoDel trase v gradnji: Kecskemét (M5) – LakitelekNačrtovan odsek: Békéscsaba – Sarkad cca. 168 125 2016 – Vaja (M3) – Mátészalka – Csenger / meja z Romunijo 45 under construction 2023 – Del stare obvoznice okoli Budimpešte(M0 – M5) 3,6 3,6 1988 / Bóly (M6) – Pécs – Szigetvár – Barcs / meja z HrvaškoNačrtovan odsek: Pécs – Barcs / meja z Croatia 97 32 2007 – 2015 Letina (M7) – Tornyiszentmiklós / meja z Slovenijo (avtocesta ) 21,26 21,26 2002–2005 Hollád (M7) – Sármellék – Zalaegerszeg – KörmendNačrtovan odsek: Sármellék – Körmend cca. 82,3 8,48 2018 – Körmend – Szentgotthárd (Rábafüzes) / meja z Avstrijo (hitra cesta ) 28,12 28,12 2018–2021 Komárom (M1) – Kisbér – Mór – Székesfehérvár – Sárbogárd (M8) cca. 114 načrtovano / Gjur (M1) – Csorna – Kapuvár – Sopron / meja z AvstrijoNačrtovan odsek: Scarbantia rest stop – border section 95 93 2008 – 2024 Körmend – Szombathely – Répcelak – Csorna (M85) – MosonmagyaróvárNačrtovan odsek: Körmend – Szombathely, Csorna – Mosonmagyaróvár cca. 115 70,96 2008 – 2016 Szombathely (M86) – Kőszeg / meja z AvstrijoNačrtovan odsek: Szombathely – Kőszeg 22 1 2021 – Hollád (M7-M76) – Kaposvár – Szigetvár (M60) +Bóly (M60) – Mohács – Tompa – Szeged (M5/M43) cca. 90 + 131 načrtovano / Bicske (M1) – Esztergom / meja z Slovaško cca. 41 načrtovano /
Glavne avtoceste
Avtocesta M1