Henrik Leški (Henrick van der Lecke ) (1354 - † pred 8. avgustom 1428), vitez 1381, gospod Heeswijka, Dintherja, Gestela in Schijndela, je bil sin Janeza II. Polanenskega (ok. 1325 – Breda, 3. november 1378), gospoda Leškega in Bredskega, iz njegove druge poroka (20. novembra 1353) z Matildo Rotselaersko (Brabantsko) (~1324 - 12. avgust 1366), gospo Rotselaersko. Matilda je bila hči vojvode Janeza III. »Zmagoslavnega« Brabantskega (1295-1355).

Regent v Bredi Od leta 1394 do 1403 je Henrik deloval kot gospod Brede, kot skrbnik (momboir) v imenu svoje nečakinje Ivane Polanenske, dedinje iz drugega zakona Janeza III. Polanenskega (?1350-1394) z Odilijo Salmsko (1370-1428). Po Ivanini poroki z Engelbertom I. Nassau-Siegenskim je njen stric Henrik leta 1405 postal gospodar gradu Heeswijk.

Grb Grb Leškega je enak grbu družine Polanenskega, na njem so trije črni 'wassenaarji' (polmeseci). Vendar je bilo ime Polanenski rezervirano za dediča v Bredi. Sin iz prvega zakona, Janez III. Polanenski (1340–10. avgust 1394), je nasledil očeta kot gospod Brede, Polanena in Leka.

Kariera Vitez Henrik Leški je bil dvorni svetnik med letoma 1393 in 1428; med drugim je bil član dvornega sveta Jakobe Bavarske (1418). Bil je upravitelj v 's-Hertogenboschu (1388–1391), leta 1399 je postal meščan Bruslja, bil je oskrbnik Brabanta (1403–1404) in nazadnje dvorni mojster v Bruslju za Filipa Dobrega, vojvodo Burgundije (1421–1427).

Gospod Heeswijka Do približno leta 1359 je bil Heeswijk-Dinther svobodno gospostvo, nato pa je prišel v posest brabantskega vojvode. Viljem van der Aa, lastnik od leta 1387, je grad podelil vojvodinji Ivani Brabantski (1322–1406) in ga od nje prejel nazaj kot fevd. Leta 1405 je Henrik Leški postal gospod na gradu Heeswijk. Grad je dal dokončati leta 1417 z močnim zunanjim predgradjem z vogalnimi stolpi in kapelo v notranjosti.

Gospod Gestela Po bivanju v 's-Hertogenboschu si je Henrik pridobil precejšnje posesti v Meieriju. Vojvodinja Ivana, Henrikova biološka teta, mu je bila dolžna denar. Kot zavarovanje mu je dala dve celotni vasi, gospostvi Gestel (1391) in Schijndel (1398). Henrikova posestva in posestva njegove hčerke Ivane so se sčasoma raztezala od Heeswijka in Dintherja do Moergestela in vse do Astena. Leta 1384 je Janez III. Polanenski, gospod Brede, postal lastnik gospostva Gestel. Po Janezovi smrti (leta 1394) je prešlo na njegovega polbrata Henrika Leškega. Leta 1428 je Henrik umrl in njegova hči Ivana Leška je postala dedinja. Do leta 1460 je bila Ivana Leška, gospa Heeswijka, Dintherja in Astenska, prav tako gospa Gestelska. Leta 1461 je umrla in gospostvo je prešlo na Petra Fertainga, ki je bil tudi gospod Astenski in je bil poročen z Margareto Kulemborško, ki je upravljala posestvo po Petrovi smrti.

Poroke in otroci Henrik Leški je bil poročen z :

Žano Gisteleško (Ivana Gistelska ) Alejd Staleško, gospa Rivierenska in Stalleško, vdova Arnolda Diestskega (Arnoud Tomas Arnoud vitez iz Diesta), okoli 1345-1410, sin Tomasa, gospoda Diestskega, in Marije Gistelske.

Iz prvega zakona je imel Henrik dve hčerki :

Ivana (Jenne) Leška, gospa iz Heeswijka, Dinterja in Moergestela, rojena okoli 1400, umrla 1471. Ivana Leška se je okoli 1420 poročila z Janezom IV. Hoogstratenskim, gospodom Hoogstratena in Astena (1360-1442). Iz te poroke ni znanih otrok. Elsbena (Elsebeen, Elselina) Leška je umrla leta 1484 kot vdova po kambrajskem plemiču Eustacheju de Bousies (Bousiez), gospodu Vertainga itd., s katerim se je poročila leta 1446.

Ivanin mož Janez IV. Hoogstratenski je bil od leta 1371 do 1380 gospod gospostva Asten, ki ga je leta 1380 prodal. Leta 1432 ga je Ivana Leška odkupila nazaj, in ga je prenesla na Gerarda Gerardsz. van der Aa, ki je tam prebival do leta 1457. Njegova sinova sta ga istega leta prodala Ivani Leški. Od takrat do svoje smrti leta 1471 je bila Ivana gospa Heeswijka in Dintherja, Moergestela in Astena. Asten in druge svoje posesti v Meieriju je zapustila svojemu nečaku Petru Vertaingu, ki je bil lastnik Astena do leta 1476.

Druge posesti Henrik Leški je imel tudi gospoščinske pravice v visokem gospostvu Oosterhout in tamkajšnjem posestvu Strijen. To posest je postopno pridobival Viljem Duivenvoordski od leta 1321. Poleg Viljema in njegovih potomcev so tam imeli pravice tudi gospod iz Brede, Hadevik Strijenska in njeni potomci ter vitezi hospitalci. Po Henrikovi smrti sta Oosterhout in Strijen de facto prišla v roke Ivane Polanenske in njenega moža Engelberta I. Nassau-Siegenskega.

Opombe

Kategorija:Nizozemski plemiči