Paulin Kazimierz Stefan Żorawski, poljski matematik, * 22. junij 1866, Szczuki, Ruski imperij (sedaj Poljska), † 23. januar 1953, Varšava.
Glavna zanimanja Żorawskega so bila invariant diferencialnih form, teorija integralskih invariant zveznih (transformacijskih) Liejevih grup, diferencialna geometrija in mehanika tekočin. Njegovo delo na teh področjih se je izkazalo za pomembno tudi na drugih področjih matematike in znanosti, kot so diferencialne enačbe, geometrija in fizika (zlasti astrofizika in kozmologija). Poleg Stanisława Zarembe predstavlja začetnika poljske matematične šole v 20. stoletju.
Življenje
Rodil se je v Szczurzynu blizu Ciechanówa v Ruskem imperiju Juliuszu Bronisławu Wiktorju Żórawskemu in Kazimieri, rojeni Kamieński. Leta 1884 je maturiral na klasični gimnaziji v Varšavi. Med letoma 1884 in 1888 je študiral fiziko in matematiko na Imperialni univerzi v Varšavi. Leta 1889 je bil izbran za nadaljevanje študija matematike na podlagi članka o opazovanjih, ki jih je opravil na Varšavskem astronomskem observatoriju.
V naslednjih letih je v Leipzigu študiral teorijo konverzijskih grup in analitično mehaniko, v Göttingenu pa diferencialne enačbe. Leta 1891 je v Leipzigu doktoriral pod mentorstvom Mariusa Sophiusa Lieja z disertacijo o uporabi teorije konverzije grup v diferencialni geometriji. Leta 1892 je postal privatni docent in predavatelj na Politehniški višji šoli v Lvovu, kjer je poučeval matematiko, leta 1893 pa je prevzel katedro za strojništvo.
Leta 1893 je doktoriral iz matematike na Jagelonski univerzi v Krakovu, leta 1895 pa je odpotoval v Berlin, da bi študiral višjo geodezijo. Kasneje se je vrnil v Krakov, kjer je bil imenovan za izrednega profesorja, leta 1898 pa za rednega profesorja matematike na Jagelonski univerzi, kjer je poučeval višjo analizo, geometrijo (analitično, diferencialno in projektivno), teorijo algebrskih krivulj in teorijo singularnosti.
Leta 1900 je bil izvoljen za člana Akademije znanj (od leta 1919 Poljske akademije znanj) v Krakovu.
Leta 1905 je postal dekan Filozofske fakultete Jagelonske univerze, leta 1910 pa izredni član Češke akademije znanosti v Pragi. Leta 1911 je postal predsednik Znanstvenega odbora društev. Dve leti pozneje je sodeloval v organizacijskem odboru Rudarske akademije v Krakovu. Od leta 1917 do 1918 je bil rektor, od leta 1918 do 1919 pa prorektor Jagelonske univerze.
Leta 1919 se je naselil v Varšavi, kjer je postal redni profesor matematike na Varšavski tehnološki univerzi, hkrati pa je na Univerzi v Varšavi poučeval tečaje o uporabi geometrijske analize. Istega leta je postal ustanovni član novoustanovljenega Poljskega matematičnega društva.
thumb|right|220px|Spominska medalja Żorawskega, 1931
Leta 1920 je bil izvoljen v Varšavsko znanstveno in književno društvo, od leta 1925 do 1931 pa je bil njegov predsednik. V čast njegovim zaslugam je društvo leta 1931 skovalo spominsko medaljo (glej sliko). Hkrati je postal aktivni član Varšavske tehniške akademije znanosti, leta 1926 pa redni profesor matematike na Univerzi v Varšavi. Bil je poljski delegat v Mednarodnem odboru za intelektualno sodelovanje, ki je bil uradno ustanovljen januarja 1922 (Marie Curie je bila pomembna članica te organizacije).
Leta 1935 po 46 letih profesorskega dela je napovedal upokojitev. Ob upokojitvi mu je Varšavska univerza podelila naziv zaslužnega profesorja matematike in naravoslovja.
Tako pred drugo svetovno vojno kot med nemško okupacijo Poljske se je ukvarjal z analitično geometrijo, predvsem na področju ravninskih likov prve in druge stopnje ter diferencialnih lastnosti realnih in kompleksnih ravninskih likov. Njegovo delo je bilo do treh četrtin končano, ko je izbruhnila Varšavska vstaja. Żorawski je bil, tako kot desettisoči Varšavčanov, izgnan iz prestolnice in poslan v Pruszków. Njegovo stanovanje, v katerem je bilo vse njegovo premoženje, vključno z mnogimi njegovimi znanstvenimi članki, je uničil požar.
Po izpustitvi iz taborišča Pruszków se je Żorawski skupaj s skupino drugih znanstvenikov zatekel v Nieborów, kjer je bival v domu družine Radziwill. Potem ko je Rdeča armada okupirala Poljsko, se je vrnil v porušeno Varšavo in nekaj časa živel pri svoji hčerki Leokadii Paprocki. Kmalu zatem mu je Ministrstvo za šolstvo dodelilo majhno spalnico s kuhinjo v Študentskem domu na Narutowiczevem trgu v Varšavi, eni redkih stavb, ki jih Nemci med vojno niso uničili. Tam je prepisal skoraj dve tretjini (2650 strani) svojega dela, ki je bilo uničeno med Varšavsko vstajo.
Umrl je v Varšavi. Pokopan je bil v družinski grobnici na Pokopališču Powązki v Varšavi (oddelek 196-3-4).
Po njegovi smrti so mnogi znanstveniki prepoznali pomen njegovega dela za razvoj poljske matematike. V telegramu, ki so ga njegovi družini naslovili Bronisław Knaster, Edward Marczewski, Hugo Dyonizy Steinhaus in Władysław Ślebodziński, so izrazili to priznanje: »Družini profesorja Kazimierza Żorawskega želimo izraziti naše globoko sočutje. Bil je prvi znanstvenik svoje generacije, ki je ime Poljske postavil v ospredje svetovne matematike.«
Zasebno življenje
Leta 1863 se je mati Żorawskega, Kazimiera, udeležila januarske vstaje proti Ruskemu imperiju. Ta vstaja se je začela kot spontan protest mladih Poljakov proti vpoklicu v rusko vojsko, kmalu pa so se ji pridružili politiki in visoki poljski častniki imperialne vojske. Čeprav je vstaja vojaško propadla, ji je uspelo omiliti učinek imperatorske odprave tlačanstva med rusko delitvijo. Kazimiero so ruske oblasti ujele in zaprle, njenega očeta pa so zaprli v citadeli v Varšavi, kjer je kasneje umrl.
Żorawski je imel tri brate in dve sestri Stanisława, Bronisławo, Władysława (1871–1934) direktorja tovarne sladkorja »Ciechanów«, Juliusza in Anno. Stanislaw je postal lastnik posestva Obrebiec blizu Przasnysza. Leta 1940 so mu nacisti zasegli premoženje, Stanislawa pa so aretirali in internirali v Koncentracijsko taborišče Mauthausen-Gusen, kjer je umrl.
Żorawski se je obojestransko zaljubil v družinsko guvernanto na posestvu Mario Skłodowsko (kasneje bolj znano kot Marie Curie), katere oče je bil sorodnik Żorawskih. Pogovarjala sta se o poroki, vendar sta njegova starša Mario zavrnila zaradi revščine njene družine in nista dala soglasja za poroko. Kljub temu so njuna upanja na poroko trajala vse do leta 1891, ko se je potrta Maria preselila v Varšavo in nato v Pariz, kjer se je sčasoma poročila s Pierrom Curiejem in prejela dve Nobelovi nagradi.
Żorawski se je poročil s pianistko Leokadio Jewniewicz (1870–1937). Njen oče, Hipolit, je bil profesor na Tehnološkem inštitutu v Sankt Peterburgu, specializiran za uporabno matematiko. Eno od njegovih del, Teorija elastičnosti, je bilo posmrtno objavljeno v Varšavi leta 1910.
Żorawski in njegova žena sta imela tri otroke: Juliusza, Leokadio in Mario. Juliusz je postal arhitekt predvojne Varšave, pogosto ga primerjajo z Le Corbusierjem; po drugi svetovni vojni je bil profesor arhitekture na Politehniki v Krakovu.
Żorawski je bil dedek Andrzeja Żórawskega gradbenega inženirja in sooblikovalca, med drugim, prireditvene dvorane Spodek v Katovicah in Hale Olivia v Gdansku.
Delo
Żorawski se je ukvarjal s posebej zahtevnim področjem matematike zveznimi invariantami Liejevih grup, rezultati njegovega dela pa so bili uporabljeni na drugih področjih matematike in znanosti, zlasti na področju diferencialnih enačb, geometrije in fizike.
Njegovih sedemdeset znanstvenih del se nanaša predvsem na analitično geometrijo, diferencialno geometrijo, teorijo grup, Liejeve grupe, diferencialne enačbe, mehaniko, kinematiko zvezne simetrije in neevklidsko kompleksno geometrijo. Bil je avtor knjige Predavanja o analitični geometriji (Wykładu geometrii analitycznej, 1. in 2. zvezek, 1930–1931).
Krakovska matematična šola
Na prelomu 20. stoletja so skupine matematikov delovale v poljskih znanstvenih središčih v Lvovu, Krakovu in Varšavi ter ustanovile »matematične šole« v Varšavi, Lvovu in Krakovu. Żorawski je bil skupaj z Zarembo (oba člana fakultete Jagelonske univerze) soustanovitelj krakovske matematične šole, kateri so pripadali tudi Franciszek Leja, Władysław Ślebodziński in Tadeusz Ważewski. Tako je Jagelonska univerza postala središče tradicionalne analize diferencialnih enačb in analitičnih funkcij.
Poljsko matematično društvo
2. aprila 1919 je Żorawski v Krakovu vodil ustanovni sestanek Matematičnega društva, ki se je kmalu preimenovalo v Poljsko matematično društvo. Żorawski velja za enega ključnih ustanoviteljev tega društva.
Razvoj poljske matematike
Leta 1958 je član Poljskega matematičnega društva Ślebodziński spomnil na pomen vloge, ki sta jo imela Zaremba in Żorawski pri razvoju poljske matematike:
Liejeve grupe
Żorawski je bil Liejev učenec, avtorja teorije zveznih grup (Liejeve grupe). Żorawski je razvil več področij, ki so blizu teoriji Liejevih grup, in druge teorije, ki so temeljile na njej zlasti teorijo diferencialnih enačb in diferencialne geometrije, pa tudi teme iz teorije integralskih invariant (tedaj nove) in izbrane probleme kinematike.
Medtem ko je bil Lie profesor v Leipzigu, je o delu Żorawskega, posvečenem Liejevim grupam, napisal naslednje:
Priznanja
Odlikovanja
Odlikovan je bil s poveljniškim križcem reda Polonia Restituta in zlatim križcem za zasluge.
Časti
Leta 1952 je bil imenovan za rednega člana Poljske akademije znanosti.
Bibliografija
Glej tudi
Opombe
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Poljski matematiki Kategorija:Diplomiranci Univerze v Varšavi Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Leipzigu Kategorija:Doktorirali na Jagelonski univerzi Kategorija:Rektorji Jagelonske univerze Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti Kategorija:Nosilci reda Polonia Restituta