Vidinski sandžak (bolgarsko: Видински санџак, Vidinski sandžak, srbsko: Видински санџак, Vidinski sandžak, turško: Vidin Sancağı) je bil sandžak Osmanskega cesarstva z upravnim središčem v Vidinu, zdaj v Bolgariji. Ustanovljen je bil po bitki pri Nikopolu leta 1396 iz ozemlja Vidinskega carstva. Sredi 15. stoletja so mu priključili nekatera ozemlja, ki so pripadala Srbski despotiji, preden so jo zavzeli Osmani.
Zgodovina Po velikem prodoru na Balkan konec 14. stoletja se je Osmansko cesarstvo dobro zavedalo strateškega pomena Donave in se odločilo zavzeti vse pomembne trdnjave na njenih bregovih. Vidinsko carstvo pod oblastjo Ivana Stracimirja je leta 1393 postalo osmanska vazalna država. V Vidinu je bila nameščena močna osmanska garnizija. Po bitki pri Nikopolu leta 1396 je bil na ozemlju Vidinskega carstva ustanovljen Vidinski sandžak. Trdnjavo Baba Vida v Vidinu so Osmani razširili in okoli nje zgradili dolgo obzidje.
V sandžak so se začeli priseljevati prebivalci sosednje Oltenije, zlasti po dolgi vojni (1591–1606) in lakoti, ki je nastala po vojni. Med prvo srbsko vstajo so srbski uporniki leta 1807 napadli dele sandžaka, ki je bil takrat še vedno pod oblastjo osmanskega odpadnika Osmana Pazvantogluja. Cilj upornikov je bil vzpostaviti stik z ruskimi četami v Vlaški pod poveljstvom generala Ignatjeva. Po propadu prve srbske vstaje so del srbskega ozemlja okoli Sokobanje in Svrljiga priključili Vidinskemu sandžaku.
Uprava in demografija Leta 1455 je Osmansko cesarstvo prvič popisalo vsa naseljena mesta v sandžaku. Po osmanskih davčnih registrih iz leta 1454–1455 so bila v sandžaku naslednje nahije: Banya (Sokobanja), Belgrad (današnji Belogradčik), Velešnica, Vidin, Gelvie (Glavje), Zagorie, Isvrlig (Svrljig), Kladobo (Kladovo), Krivina, Timok, Černa reka/Crna reka in naslednje trdnjave: Vidin, Banya (Sokobanja), Belgrad (današnji Belogradčik), Isvrlig (Svrljig) in Florentin. Negotinska krajina, Ključ in deloma Crna Reka, ki so pred osmansko osvojitvijo pripadale Srbski despotiji, so bile od leta 1455 vključene v Vidinski sandžak in so bile del posebne vojaške meje (krajište). V obdobju med letoma 1483 in 1586 so bili v Vidinskem sandžaku izdelani štirje defterji (davčni popisi).
Po letu 1541 je bil sandžak del Budimskega pašaluka. Od leta 1846 do 1864 je pripadal Vidinskemu pašaluku, od leta 1864 do 1878 pa je bil del Donavskega vilajeta.
Guvernernji Ali Beg Mihaloğlu (1460–1462) Osman Pazvantoğlu (1794–1807) Mula Paša (1807–1811) Hafize Ali Paša (1812) Husein Paša Aga (1833–1844, prvi mandat) Husein Paša Aga (1846–1849, drugi mandat) El-Sejjid Ali Riza Paša (1850) Husein Paša (1852) Abdurrahman Paša "Samil" (1852–1855)
Gospodarstvo Vidinski sandžak je bil eden od šestih osmanskih sandžakov z najbolj razvitim ladjedelništvom. Drugi so bili Smederevski, Nikopolski, Požeški, Zvorniški in Mohaški sandžak.
Galerija
Sklici
Dodatno branje
Боянич-Лукач, Душанка. Видин и Видинският санджак през 15-16 век: Документи от архивите на Цариград и Анкара. Наука и изкуство, 1975.
Gradeva, Rossitsa. "На границата на османското пространство: Видин, ХV–първата половина на ХVІІІ в." Исторически преглед 3-4 (2015): 36-82. Gradeva, Rossitsa. "War and Peace along the Danube: Vidin at the End of the Seventeenth Century." Oriente moderno 20.1 (2001): 149-175. Gökpınar, Bekir. "Vidin Kalesi’nin Tamirinde Tuna Donanmasının Rolü (1719-1723)." Anadolu ve Balkan Araştırmaları Dergisi 7.14 (2024): 127-142. Ayşe, Kayapinar. "Le Sancak ottoman de Vidin du XVe à la fin du XVIe siècle." (2011). Мутафчиева, В. "Видин и Видинско през XV-XVI в." В: Боянич-Лукач, Д. Видин и Видинския санджак. С (1975): 15-32.
Kategorija:Zgodovina Bolgarije Kategorija:Zgodovina Srbije Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva Kategorija:Ustanovitve v 1390. letih Kategorija:Ukinitve leta 1878