Toržok () je mesto v Tverski oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Tverca. Toržok je bil pomembna trgovska postaja na poti v Novgorod in Sankt Peterburg iz južnih območij stare Rusije. Do sredine 15. stoletja je bil obmejno mesto Novgorodske republike.
Mesto ohranja arhitekturne spomenike iz 17.–19. stoletja, vključno s stanovanjskimi stavbami, cerkvami ter Borisoglebskim in Vstajenjskim samostanom. Razvita sta tiskarska industrija in proizvodnja gasilske tehnike. Arhitekturno podobo mesta je močno zaznamoval Nikolaj Lvov.
Geografija
Toržok leži v evropskem delu Rusije, 63 km severozahodno od Tvera, v vznožju Valdajske vzpetine, na obeh bregovih reke Tverce, levega pritoka Volge. Površina mesta znaša 58,8 km². Povprečna nadmorska višina je 165 m.
V bližini mesta poteka avtocesta »Rossija«, ki povezuje Moskvo in Sankt Peterburg. Železniška postaja Toržok je vozlišče prog proti Ržev, LihoSlavlu in Soblago.
Reka Tverca deli mesto na dva dela, ki ju povezujejo trije mostovi, od katerih je eden namenjen pešcem.
Zgodovina
Toržok je eno najstarejših mest v Rusiji. Natančen datum njegove ustanovitve ni znan. Domneva se, da so mesto ustanovili novgorodski trgovci na prelomu 10. in 11. stoletja.
Prva zanesljiva pisna omemba Toržoka iz leta 1139 v Novgorodski kroniki opisuje zavzetje mesta s strani suzdalskega kneza Jurija Dolgorukega.
Ime mesta izhaja iz besed torg in toržišče, ki pomenita trg. Od 12. stoletja se v kronikah pojavljata imeni »Novi Torg« in »Toržok«. Slednje se je utrdilo kot uradno ime mesta. Kljub temu se v toponimiji poleg pridevnika »toržoški« uporablja tudi oblika »novotoržski«, prebivalci mesta pa se še vedno imenujejo »novotori«.
thumb|250px|left|Bitka med Novgorodci in Suzdalci leta 1170
Od ustanovitve do druge polovice 15. stoletja je Toržok spadal pod novgorodske posesti. Zaradi lege na trgovski poti med Novgorodom in južnimi kneževinami je bil pomembno trgovsko središče.
Leta 1238 je med mongolsko invazijo na Rusijo mesto dva tedna kljubovalo obleganju vojske Batu kana, nato pa je bilo zavzeto in uničeno. Arheološke raziskave so pokazale katastrofalne posledice tega obleganja.
Od 13. stoletja je bil Toržok znan po obrti, imenovani toržoško zlato vezenje, ki je uporabljala zlate in srebrne niti.
thumb|left|Načrt Toržoka iz leta 1684
Leta 1478 je moskovski knez Ivan III. Toržok (skupaj z vso Novgorodsko zemljo) priključil Moskovski kneževini.
Po ustanovitvi Sankt Peterburga leta 1703 je mesto postalo pomembna postaja na poti med obema prestolnicama.
Leta 1780 je cesarica Katarina II. potrdila mestni grb – tri zlate in tri srebrne golobe na modrem polju.
Do leta 1897 je imel Toržok približno 13.000 prebivalcev. Delovalo je 21 tovarn in obratov, razviti pa sta bili predvsem usnjarska industrija in zlato vezenje.
27. oktobra 1917 je Novotoržoški sovjet delavskih poslancev ustanovil vojaško-revolucionarni komite in vzpostavil sovjetsko oblast. Leta 1941 je Toržok dobil status mesta oblastne podrejenosti. Med drugo svetovno vojno je mesto uspešno odbilo napad nemške 3. tankovske skupine. Leta 1988 je bil ustanovljen Vseruski zgodovinsko-etnografski muzej.
Prebivalstvo
Po popisu leta 2020 so največjo skupino predstavljali Rusi (86,85 %), sledili pa so Ukrajinci, Armenci, Romi, Tatari in drugi.
Gospodarstvo
Industrija Pomembno podjetje elektronske industrije je »Zavod Mars«. V Toržoku deluje tudi tovarna gasilske opreme »Požtehnika«.
Septembra 2009 je bila odprta tovarna dimniških in prezračevalnih sistemov nemškega podjetja »Schiedel«.
Leta 2012 je mednarodni koncern »Royal Dutch Shell« odprl obrat za proizvodnjo maziv.
Promet Mesto ima avtobusne povezave z večino območij Tverske oblasti, Moskvo, Sankt Peterburgom in Velikim Novgorodom.
Na vzhodnem robu mesta leži železniška postaja Toržok na progi Železniška proga LihoSlavl–Vjazma.
Vojaške ustanove V Toržoku se nahaja 344. center za bojno uporabo in preusposabljanje letalskega osebja armadnega letalstva. V okviru centra deluje akrobatska skupina »Berkuti«.
Izobraževanje in kultura thumb|Dom kulture v Toržoku
V mestu delujejo številne srednje šole, pedagoški kolidž in podružnice visokošolskih ustanov.
V Toržoku se nahaja več muzejev, med njimi Vseruski zgodovinsko-etnografski muzej, muzej A. S. Puškina, muzej zlatega vezenja in muzej helikopterjev.
Znamenitosti thumb|Kompleks Borisoglebskega samostana
Toržok ima status zgodovinskega naselja zveznega pomena.
Med najpomembnejšimi arhitekturnimi spomeniki so: lesena cerkev Vnebovzetja (1717) Borisoglebski samostan Vstajenjski samostan Spaso-Preobraženska katedrala Potovalna palača Iljinska cerkev
Nominacija na seznam Unesove svetovne dediščine thumb|Spaso-Preobraženska katedrala in cerkev Vhoda v Jeruzalem, leto 1910 Leta 2020 je bil predstavljen projekt nominacije mesta na seznam Unesove svetovne dediščine: »Zgodovinsko središče Toržoka in graščinska arhitektura Nikolaja Lvova« (avtorica projekta in prijave Olga Alter). Njegova prva javna razprava je potekala na okrogli mizi, organizirani pri Vseruskem zgodovinsko-etnografskem muzeju v Toržoku. Projekt nominacije so podprli številni strokovnjaki za arhitekturno dediščino.
Projekt predvideva oblikovanje nominacije, podobne tisti, ki združuje glavne zgradbe Andree Palladia, ustvarjalnega vzornika Nikolaja Lvova. Poleg glavnih klasicističnih stavb Toržoka, njegove splošne urbanistične zasnove ter arhitekturno-krajinske celovitosti je bilo predlagano, da se v nominacijo vključijo tudi stavbe na posestvih Znamenskoje-Rajok, Prjamuhino, Pereslegino, Nikoljskoje in Vasiljovo.
Dne 25. avgusta 2021 je bilo guvernerju Tverske oblasti poslano uradno pismo s prošnjo, da Ministrstvu za kulturo Rusije posreduje že pripravljeno prijavo za vključitev na poskusni seznam spomenikov UNESCO. Pobudo so podprli D. Švidkovski, K. Mihajlov, M. Milčik, N. Sipovska, A. Batalov, R. Rahmatullin, A. Demidov in N. Duškina.
Uradno je bil vpisan na poskusni seznam svetovne dediščine UNESCO dne 13. februarja 2023.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave (v ruščini) Reportaža na RBTH (v slovenščini)
Kategorija:Mesta v Tverski oblasti