Novinarsko častno razsodišče (kratica NČR) je skupni samoregulativni organ Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikata novinarjev Slovenije (SNS), ki presoja domnevne kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije. NČR obravnava primere in pojave, ki naj bi pomenili kršitev načel novinarske etike, ter skrbi za spoštovanje etičnih in profesionalnih pravil v slovenskem novinarstvu.

NČR ni državno sodišče in njegove odločitve nimajo narave sodb ali upravnih odločb. Po pojasnilu Sindikata novinarjev Slovenije so razsodbe in stališča NČR po vsebini mnenja samoregulativnega organa in ne odločbe, s katerimi bi se v uradnem postopku izrekale sankcije ali odločalo o pravicah posameznikov.

Namen in pristojnosti

NČR je namenjen presoji ravnanja novinarjev, urednikov in drugih avtorjev uredniških vsebin z vidika poklicnih in etičnih pravil, zapisanih v Kodeksu novinarjev Slovenije. Kodeks določa, da skladnost posameznih ravnanj z njegovimi določbami ugotavlja Novinarsko častno razsodišče, ki je skupni organ DNS in SNS.

Po statutih DNS in SNS NČR obravnava primere domnevnih kršitev novinarske etike članov DNS in SNS. Zaradi varovanja ugleda novinarskega poklica in pravic oseb, ki jih zadeva poročanje v množičnih medijih, pa lahko obravnava tudi ravnanja avtorjev, ki niso člani novinarskih organizacij, in drugih avtorjev uredniških vsebin, ki niso novinarji.

NČR lahko sprejema tudi priporočila, s katerimi dopolnjuje in pojasnjuje posamezne člene Kodeksa novinarjev Slovenije. Med priporočili oziroma dodatnimi podlagami za delo NČR so priporočila o prikritem oglaševanju, poročanju o otrocih, poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, poročanju o samomorih ter sledenju popravkov na spletu.

Sestava

NČR sestavlja enajst članov. Devet članov je novinarjev, dva člana pa sta predstavnika javnosti. Po pojasnilu NČR pet novinarskih članov imenuje skupščina Društva novinarjev Slovenije, štiri pa skupščina Sindikata novinarjev Slovenije. Predstavnika javnosti sta izbrana na podlagi javnega razpisa, na katerega se lahko prijavijo strokovnjaki s področja novinarstva, etike, prava, medijev in sorodnih področij.

Mandat članov NČR traja štiri leta. Člani NČR izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika razsodišča, naloge tajnika NČR pa opravlja generalni sekretar DNS.

Po statutih DNS in SNS so člani NČR pri svojem delu samostojni in neodvisni. V mandatu so zavezani načelom in določilom kodeksa ter statutov DNS in SNS, pri delu v NČR pa ne predstavljajo svojih uredništev ali medijskih hiš.

Člani

Na uradni strani NČR so kot člani razsodišča navedeni:

Ime Funkcija v NČR Tatjana Pirc predsednica Brane Piano podpredsednik Ranka Ivelja članica Sonja Merljak Zdovc članica Nataša Štefe članica Peter Merc član Igor Vobič član Damijana Žišt članica Vanja Tekavec članica Jure Tepina član Manica Janežič Ambrožič članica

Podlaga za delo

Temeljna podlaga za delo NČR je Kodeks novinarjev Slovenije. Kodeks vsebuje etične standarde za delo novinarjev in drugih ustvarjalcev vsebin, objavljenih v slovenskih medijih, ne glede na obliko razširjanja.

Kodeks med drugim določa, da mora novinar preverjati točnost informacij, se izogibati napakam, hude obtožbe praviloma objaviti skupaj z odzivom prizadete strani, ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje teme, nepotrjene informacije mora označiti kot take, vire mora navajati, kadar je to mogoče, in ne sme potvarjati vsebine z montažo, naslovi, napovedmi ali podnapisi.

Delo NČR poleg kodeksa urejajo še Pravilnik o delu NČR ter določbe statutov DNS in SNS, ki urejajo sestavo, pristojnosti, postopek in javnost odločitev.

Postopek pred NČR

Postopek pred NČR se začne na podlagi pisne pritožbe. Po Pravilniku o delu NČR lahko postopek sprožijo posamezniki, pravne osebe, uredništva, novinarski aktivi, novinarski sindikati, upravni odbor DNS ali izvršilni odbor SNS. NČR lahko postopek začne tudi na pobudo katerega od svojih članov, ki se mora nato iz postopka izločiti.

Pritožnik mora v pritožbi navesti, kateri novinarski prispevek ali ravnanje izpodbija, katere člene kodeksa naj bi novinar oziroma avtor kršil in zakaj meni, da gre za kršitev. Pritožbi mora priložiti kopijo spornega novinarskega zapisa, tonskega ali slikovnega posnetka oziroma, pri spletni objavi, kopijo prispevka ali posnetek zaslona. Po navodilih NČR zgolj navedba povezave do spletnega prispevka ne zadošča.

Pritožbo je treba vložiti najpozneje 30 dni po objavi oziroma dogodku, za katerega pritožnik meni, da pomeni kršitev poklicnih ali etičnih meril novinarskega dela. NČR anonimnih pritožb ne obravnava.

Po pravilniku NČR zavrže pritožbo, če se je v zadevi, ki je predmet pritožbe, že začel postopek pred sodiščem v Republiki Sloveniji. Pritožnik mora zato pritožbi priložiti izjavo, da v isti zadevi ni vložil in do konca postopka pred NČR ne bo vložil kazenske ovadbe, zasebne tožbe ali civilne odškodninske tožbe.

Odločanje

NČR odloča na sejah. Seja je sklepčna, če je navzočih najmanj šest članov, razsodišče pa praviloma odloča z navadno večino. Član NČR se mora iz postopka izločiti, če je sam ali njegov ožji družinski član udeležen v postopku; izločitev lahko predlaga tudi zaradi drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na njegovo nepristranskost ali videz nepristranskosti.

Delo NČR je javno, razen obravnav in odločanja o pritožbah. Člani razsodišča posameznih primerov v javnosti ne komentirajo, dokler postopek ni končan. NČR v javnosti zastopa predsednik, podpredsednik ali drug član razsodišča po pooblastilu predsednika.

Odločitve NČR so javne. Javnosti so dostopne razsodbe, stališča, priporočila, zapisniki sej in zapisniki obravnav, medtem ko je dostop do dokumentacije v posamičnih primerih zaradi varstva osebnih podatkov in pravic udeležencev omejen na člane NČR in udeležence postopka.

Vrste odločitev

Postopek pred NČR se lahko konča s poravnavo med udeleženci, z razsodbo ali s stališčem. Če gre za člana DNS ali SNS, NČR odloča z razsodbo; če gre za nečlana, sprejme stališče. V obeh primerih lahko ugotovi kršitev kodeksa ali ugotovi, da očitane kršitve ni bilo.

V skrajnem primeru lahko NČR upravnemu odboru DNS oziroma izvršilnemu odboru SNS predlaga izključitev člana iz ene ali obeh organizacij. Takšen ukrep lahko predlaga le v primeru namerne, zavestne ali ponavljajoče se hude kršitve Kodeksa novinarjev Slovenije.

Razmerje do sodišč

NČR je samoregulativni, ne pa sodni organ. Njegove razsodbe in stališča nimajo narave sodb ali upravnih odločb. Po pojasnilu Sindikata novinarjev Slovenije odločitev NČR ni mogoče šteti za akt, s katerim bi se v uradnem postopku izrekale sankcije ali odločalo o pravicah posameznikov.

Če je v zadevi, ki je predmet pritožbe, že začet postopek pred sodiščem v Republiki Sloveniji, NČR pritožbo zavrže oziroma postopka ne začne. Namen takšne ureditve je ločiti etično samoregulacijo novinarskega poklica od sodnih postopkov.

Poročila in statistika dela

NČR objavlja poročila in statistiko svojega dela. Na spletni strani razsodišča so dostopna poročila za več obdobij, med drugim letna poročila od leta 2003 naprej ter statistični pregledi za posamezna leta.

Po povzetku na strani poročil se je število pritožb na NČR do leta 2014 gibalo okoli 50, leta 2014 pa je naraslo na 72 vlog. Leta 2015 se je število pritožb ponovno približalo prejšnji ravni, spremenilo pa se je razmerje med ugotovljenimi kršitvami in odločitvami, da kršitve kodeksa ni bilo.

Priporočila in javne razlage

Poleg odločanja v posamičnih primerih NČR sprejema tudi priporočila in razlage, s katerimi pojasnjuje uporabo posameznih določb kodeksa. Na spletni strani NČR so med podlagami za delo objavljeni Kodeks novinarjev Slovenije, Pravilnik o delu NČR, izseki iz statutov DNS in SNS ter priporočila o prikritem oglaševanju, poročanju o otrocih, poročanju o nasilju v družini in nasilju nad ženskami, poročanju o samomorih in sledenju popravkov na spletu.

Sklici

Kategorija:Novinarstvo v Sloveniji Kategorija:Novinarske organizacije Kategorija:Medijska etika Kategorija:Samoregulacija