Časovnica vzhodnih | Zahodni filozofi To je seznam filozofov iz zahodne filozofske tradicije.

Zahodni filozofi

Antična Grčija

600–500 pr. n. št. Tales iz Mileta (ok. 624–546 pr. n. št.), miletske šola; verjel je, da je vse sestavljeno iz vode Ferekid iz Sira (ok. 620–ok. 550 pr. n. št.), kozmolog Anaksimander iz Mileta (ok. 610–546 pr. n. št.), miletske šola; znan po konceptu apeirona, oziroma »neskončnega« Anaksimen iz Mileta (ok. 585–525 pr. n. št.), miletske šola; verjel je, da je vse sestavljeno iz zraka Pitagora s Samosa (ok. 580–ok. 500 pr. n. št.), jonska šola; verjel je, da je najgloblja resničnost sestavljena iz številk in da so duše nesmrtne Ksenofan iz Kolofona (ok. 570–480 pr. n. št.), zagovornik enoboštva, včasih ga povezujejo z eleatsko šolo Heraklit iz Efeza (ok. 535–ok. 475 pr. n. št.), jonska šola; poudarjal je spremenljivost vesolja Epiharm s Kosa (ok. 530–450 pr. n. št.), avtor komičnih dram, moralist Parmenid iz Eleje (ok. 515–450 pr. n. št.), eleat; razmišljal je o pojmu Biti Anaksagora iz Klazomene (ok. 500–428 pr. n. št.), jonska šola, pluralist

400 pr. n. št. Empedoklej iz Akragasa (492–432 pr. n. št.), eklektični kozmogonist, pluralist Zenon iz Eleje (ok. 490–430 pr. n. št.), eleat, znan po svojih paradoksih Gorgija iz Leontinov (ok. 483–375 pr. n. št.), sofist, zgodnji zagovornik solipsizma Protagora iz Abdere (ok. 481–420 pr. n. št.), sofist, zgodnji zagovornik relativizma Levkip iz Mileta (prva polovica 5. stoletja pr. n. št.), ustanovitelj atomizma, determinist Sokrat iz Aten (ok. 470–399 pr. n. št.), poudarjal je etiko vrlin; v epistemologiji je dialektiko razumel kot osrednjo za iskanje resnice Prodik iz Keosa (ok. 465–ok. 395 pr. n. št.), sofist Kritija iz Aten (ok. 460–413 pr. n. št.), ateistični pisec, politik Hipija iz Elisa (Middle of the 5th century BC), sofist Demokrit iz Abdere (ok. 450–370 pr. n. št.), ustanovitelj atomizma Melis iz Samosa (ok. 470–430 pr. n. št.), eleat Kratil (pozno 5. stoletje pr. n. št.), Heraklitov učenec Antisten iz Aten (ok. 444–365 pr. n. št.), ustanovitelj cinizma, Sokratov učenec Aristip iz Kirene (ok. 440–366 pr. n. št.), zagovornik etičnega hedonizma; kirenska šola Ksenofont iz Aten (ok. 427–355 pr. n. št.), zgodovinar Platon iz Aten (ok. 427–347 pr. n. št.), znan po pogledu na transcendentalne oblike; zagovarnik državne ureditve, ki jo vodijo filozofi Diogen iz Apolonije (ok. 425–ok. 350 pr. n. št.), kozmolog Spevzip iz Aten (ok. 408–339 pr. n. št.), Platonov nečak Evdoks s Knide (ok. 408–355 pr. n. št.), Platonov učenec Diogen iz Sinope (ok. 404–323 pr. n. št.), cinik

Helenistična doba

300–200 pr. n. št. Ksenokrat iz Halkedona (ok. 396–314 pr. n. št.), Platonov učenec Aristotel iz Stagire (ok. 384–322 pr. n. št.), polihistor Teofrast iz Eresosa (ok. 371–ok. 287 pr. n. št.), peripatetik Piron iz Elisa (ok. 360–270 pr. n. št.), skeptik Epikur s Samosa (ok. 341–270 pr. n. št.), materialist atomist, hedonist, ustanovitelj epikurejstva Straton iz Lampsaka (ok. 340–ok. 268 pr. n. št.), ateist, materialist Zenon iz Kitija (ok. 333–264 pr. n. št.), ustanovitelj stoicizma Aristarh s Samosa (ok. 310–ok. 230 pr. n. št.), zvezdoslovec Evklid iz Aleksandrije (fl. 300 pr. n. št.), matematik, ustanovitelj geometrije Arhimed iz Sirakuz (ok. 287–ok. 212 pr. n. št.), matematik in izumitelj Hrizip iz Solija (ok. 280–207 pr. n. št.), stoik Eratosten iz Kirene (ok. 276–ok. 195/194 pr. n. št.), zemljepisec in matematik Karnead iz Kirene (ok. 214–129 pr. n. št.), akademski skeptik; verjetnost je razumel kot vir resnice Hiparh iz Nikeje (ok. 190–ok. 120 pr. n. št.), zvezdoslovec in matematik, ustanovitelj trigonometrije

Klasični Rim

100 pr. n. št.–100 n. št. Ciceron (c. 106–43 pr. n. št.), skeptik, politični teoretik Lukrecij (ok. 99–55 pr. n. št.), epikurejec Filon iz Aleksandrije (ok. 13 pr. n. št.–54 n. št.), verjel je v alegorično metodo branja besedil Seneka mlajši iz Kordove (ok. 4 pr. n. št.–65 n. št.), stoik Jezus iz Nazareta (ok. 6/4 pr. n. št.–30/33 n. št.), ustanovitelj krščanstva Heron iz Aleksandrije (ok. 10–ok. 75), inženir Kvintilijan iz Calagurrisa (ok. 35–ok. 100), govornik in učitelj Plutarh iz Hajroneje (ok. 46–119), srednjeplatonist Epiktet iz Hierapolisa (ok. 55–135), stoik, poudarjal je etiko samoodločanja

100–400 Mark Avrelij iz Rima (121–180), stoik Sekst Empirik (deloval v 2. in morda tudi v 3. stoletju n. št.), skeptik, pironist Plotin iz Egipta (ok. 205–270), neoplatonist Porfirij iz Tira (ok. 232–304), Plotinov učenec Jamblih iz Halkide (ok. 245–325), pozni neoplatonist, zagovornik teurgije Hipatija iz Aleksandrije (ok. 360–415), pozni neoplatonist, zvezdoslovec, matematik Avguštin iz Hipona (ok. 354–430), neoplatonist, izvirni greh, cerkveni oče Prokl iz Konstantinopla (ok. 412–485), neoplatonist Boetij iz Rima (ok. 480–524), neoplatonist Janez Filopon iz Aleksandrije (ok. 490–570), neoplatonist, aristotelik

Srednji vek

500–900 Psevdo-Dionizij Areopagit (ok. 500) Izidor Seviljski (ok. 560–636), krščanski filozof Janez Damaščan (ok. 680–750) Alkuin iz Yorka (ok. 735–804), zgodnji sholastik Al-Kindi (ok. 801–873), islamski filozof; pod vplivom neoplatonizma Abbas ibn Firnas (809–887), polihistor Janez Skot Eriugena (ok. 815–877), neoplatonist, vsebožec Al-Farabi (ok. 870–950), pomemben islamski filozof, neoplatonist Al-Razi (ok. 865–925), racionalist, islamski filozof; trdil je, da bog ustvarja vesolje s preureditvijo že obstoječih zakonov Saadia Gaon (ok. 882–942), judovski filozof Al-Biruni (ok. 973–1050), islamski polihistor Avicenna (Ibn Sina) (ok. 980–1037), islamski filozof Ibn Hazm (994–1064)

1000–1100 Ibn Gabirol (Avicebron) (ok. 1021–1058), judovski filozof Anzelm Canterburyjski (ok. 1034–1109), krščanski filozof; oblikoval je ontološki argument za obstoj boga Omar Hajam (ok. 1048–1131), islamski filozof, agnostik, matematik, filozofski pesnik Al-Gazali (ok. 1058–1111), islamski filozof, mistik Juda Halevi (ok. 1075–1141), judovski pesnik, fizik, filozof Peter Abelard (ok. 1079–1142), sholastik; obravnaval je vprašanje univerzalij Peter Lombardijski (ok. 1100–1160), sholastik Ibn Tufail (ok. 1105–1185) Ibn Rušd (Averroës) (ok. 1126–1198), islamski filozof Mojzes Majmonid (ok. 1135–1204), judovski filozof Fahrudin Razi (1149/1150–1209) Sohrevardi (ok. 1154–1191), islamski filozof Ibn Arabi (1165–1240), islamski filozof, mistik, pesnik, učenjak, ustanovitelj akbarizma Leonardo Fibonacci (ok. 1170–ok. 1250), matematik Robert Grosseteste (ok. 1175–1253) Frančišek Asiški (ok. 1182–1226), asket Albert Veliki (ok. 1193–1280), zgodnji empirik

1200–1300 Roger Bacon (ok. 1214–1294), empirik, matematik Tomaž Akvinski (ok. 1221–1274), aristotelik, krščanski teolog in filozof Bonaventura (ok. 1225–1274), frančiškan Ramon Llull (ok. 1232–1315), španski filozof Mojster Eckhart (ok. 1260–1328), mistik Ibn Tajmija (ok. 1263–1328), islamski filozof Dante Alighieri (ok. 1265–1321) Janez Duns Skot (ok. 1266–1308), frančiškan, sholastik, izvirni greh Marsilij iz Padove (ok. 1270–1342), razumel je glavno vlogo države kot posrednice Vilijem iz Ockhama (ok. 1288–1348), frančiškan, sholastik, nominalist, ustvarjalec Ockhamove britve Jean Buridan (ok. 1300–1358), nominalist John Wycliffe (ok. 1320–1384) Nicole Oresme (ok. 1320–1382), pozni sholastični aristotelik Ibn Haldun (1332–1406) Hasdaj Kreskas (ok. 1340–ok. 1411), judovski filozof Georgij Gemist Pleton (ok. 1355–1452/1454), neoplatonik

1400 Nikolaj Kuzanski (1401–1464), krščanski filozof Lorenzo Valla (1407–1457), humanist, kritik sholastične logike Marsilio Ficino (1433–1499), krščanski neoplatonist Pico della Mirandola (1463–1494), renesančni humanist Erazem Rotterdamski (1466–1536), humanist, zagovornik svobodne volje Niccolò Machiavelli (1469–1527), politični realist Nikolaj Kopernik (1473–1543), znanstvenik, čigar dela so vplivala na filozofijo znanosti Thomas More (1478–1535), humanist, izumitelj izraza »utopija« Martin Luther (1483–1546), ustanovitelj protestantizma

Zgodnje moderno obdobje

1500 Jean Calvin (1509–1564), krščanski teolog, ustanovitelj kalvinizma Michel de Montaigne (1533–1592), humanist, skeptik Giordano Bruno (1548–1600), zagovornik heliocentrizma Francisco Suárez (1548–1617), politično protoliberalist Francis Bacon (1561–1626), empirik Galileo Galilei (1564–1642), heliocentrist Johannes Kepler (1571–1630), znanstvenik, čigar dela so vplivala na filozofijo znanosti Mula Sadra (1572–1640), islamski filozof Hugo Grotius (1583–1645), teoretik naravnega prava Marin Mersenne (1588–1648), kartezijanec Robert Filmer (1588–1653), absolutist, monarhist, patrimonialist; božanska pravica kraljev Thomas Hobbes (1588–1679), zagovornik obsežnih vladnih pooblastil, teoretik družbene pogodbe, materialist Pierre Gassendi (1592–1655), mehanični materialist, empirik René Descartes (1596–1650), heliocentrizem, dvojnost, racionalizem

1600 Baltasar Gracián (1601–1658), katoliški filozof François de La Rochefoucauld (1613–1680) Blaise Pascal (1623–1662), fizik, znanstvenik; znan po Pascalovi stavi Margaret Cavendish (1623–1673), materialistka, feministka Robert Boyle (1627–1691) Jacques-Bénigne Bossuet (1627–1704) Baruch Spinoza (1632–1677), racionalist Samuel von Pufendorf (1632–1694), teoretik družbene pogodbe John Locke (1632–1704), empirik, politični filozof Nicolas Malebranche (1638–1715), kartezijanec Isaac Newton (1643–1727) John Flamsteed (1646–1719), zvezdoslovec Gottfried Wilhelm Leibniz (1646–1716), soizumitelj infinitezimalnega računa Pierre Bayle (1647–1706), pironist Jean Meslier (1664–1729), ateistični duhovnik Giambattista Vico (1668–1744) John Toland (1670–1722) Anthony Ashley-Cooper (1671–1713) Dimitrij Cantemir (1674–1723) Christian Wolff (1679–1754), determinist, racionalist George Berkeley (1685–1753), idealist, empirik Montesquieu (1689–1755), skeptik, humanist Francis Hutcheson (1694–1746), protoutilitarist Voltaire (1694–1778), zagovornik svobode verovanja in izražanja

1700 Jonathan Edwards (1703–1758), filozofski teolog David Hartley (1705–1757) Julien Offray de La Mettrie (1709–1751), materialist, genetski determinist Thomas Reid (1710–1796), član škotskega razsvetljenstva, ustanovitelj škotske filozofije zdravega razuma David Hume (1711–1776), empirik, skeptik Jean-Jacques Rousseau (1712–1778), politični filozof družbene pogodbe Denis Diderot (1713–1784) Alexander Gottlieb Baumgarten (1714–1762) Claude-Adrien Helvétius (1715–1771), utilitarist Étienne Bonnot de Condillac (1715–1780) Jean le Rond d'Alembert (1717–1783) Paul Henri Thiry d'Holbach (1723–1789), materialist, ateist Adam Smith (1723–1790), ekonomski teoretik, član škotskega razsvetljenstva Immanuel Kant (1724–1804) Moses Mendelssohn (1729–1786), član judovskega razsvetljenstva Gotthold Ephraim Lessing (1729–1781) Edmund Burke (1729–1797), konservativni politični filozof Johann Georg Hamann (1730–1788) Thomas Paine (1737–1809) Cesare Beccaria (1738–1794), kriminolog, pravnik in filozof iz obdobja razsvetljenstva Thomas Jefferson (1743–1826), liberalni politični filozof Friedrich Heinrich Jacobi (1743–1819) Johann Gottfried Herder (1744–1803) Jean-Baptiste Lamarck (1744–1829), zgodnji teoretik evolucije Jeremy Bentham (1748–1832), utilitarist, hedonik Pierre-Simon Laplace (1749–1827), determinist Joseph de Maistre (1753–1821), konservativec Louis de Bonald (1754–1840) William Godwin (1756–1836), anarhist, utilitarist Mary Wollstonecraft (1759–1797), feminist Friedrich Schiller (1759–1805) Henri de Saint-Simon (1760–1825), socialist Johann Gottlieb Fichte (1762–1814) Madame de Staël (1766–1817) Friedrich Schleiermacher (1768–1834), hermenevtik Friedrich Hölderlin (1770–1843) G. W. F. Hegel (1770–1831), nemški idealist Samuel Taylor Coleridge (1772–1834) James Mill (1773–1836), utilitarist