Martin Kranner, slovenski športnik, kulturni delavec, * 30. oktober 1918, Žabnice, † 2. marec 2017, Gorica.

Življenje in delo Martin Kranner se je rodil v Žabnicah v Kanalski dolini, pod Svetimi Višarjami, oče je bil Martin, tesar, mati Jožica (rojena Hladnik) je bila iz kraja Devica Marija v Polju pri Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v maternem rojstnem kraju pri Devici Mariji v Polju med leti 1924–29, nato državno realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1937; vpisal se je na pravno fakulteto v Ljubljani in jo zaključil leta 1942, študiral je politične vede in telesno vzgojo na Univerzi v Gradcu med leti 1945–46, tuje jezike pa na Istituto universitario orientale v Neaplju (1948–53), kjer je doktoriral in opravil specializacijo v slovenskem jeziku. Medtem je obiskoval tečaje za telesno vzgojo v Piacenzi (1945–55) in dosegel habilitacijo za poučevanje na šolah v Italiji leta 1960, ko je tudi opravil habilitacijo za pouk slovenščine. Med drugo svetovno vojno je bil večkrat zaprt in leta 1942 so mu italijanski fašisti sodili kot »pripadniku oboroženih tolp«, kasneje je stopil v službo k Inteligence Service in sodeloval z zavezniki in obveščevalci proti okupatorju, pomagal je pri reševanju jetnikov iz taborišč v Gonarsu in na Rabu. Maja leta 1944 ga je Gestapo aretiral in obsodil za Mauthausen, bil je skoraj leto dni v zaporu a se je rešil, ker je prej prišel konec nacistične Nemčije. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Italijo, leta 1947 je začel poučevati slovenščino in telovadbo na slovenskih šolah v Gorici.

Profesor Martin Kranner je bil slovenski katoliški javni delavec in je doživel dvojno zdomstvo, saj je otroštvo in mladost preživel v emigrantski družini v Ljubljani, po vojni pa je postal politični begunec (kajti v vrtincu vojne in revolucije je odločno bil na protikomunistični strani) v rojstnem kraju in kasneje v Gorici, kjer si je ustvaril družino, saj se je leta 1950 oženil s Cirilo Stanič, ki mu je povila dva sinovoma in hčerko. Posvetil se je poučevanju in se izrazito vključil v manjšinsko javno življenje med Slovenci v Italiji. Bil je izredno ploden publicist, saj je pisal že od študentskih let.https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/POGOVOR/novi-glas-martin-kranner-zivljenje-je-zgodba-15-9-2011.pdf V Gorici je bil izredno dejaven na slovenskem verskem, kulturnem, publicističnem, političnem in športnem področju. Bil je med ustanovitelji SGS - Slovenskih goriških skavtov (ki so se kasneje združili v SZSO - Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo), saj je dobro poznal prof. Theuerschuha in Jožeta Prešerna (kasneje tudi Lojzeta Zupančiča), ki sta že prej ustanovila slovenske skavte in skavtinje v Trstu. Njegovo skavtsko ime je Mogočni orel.

Bil je izredno dejaven tudi na športnem področju, saj je vzgojil mnogo športnikov in šampionov. Po vojni je delal najprej v italijanskih športnih društvih. Bil je predsednik pokrajinskega odbora za Goriško Italijanske smučarske zveze, bil je član mednarodnega kluba Panathlon, član pokrajinske komisije za mladinske igre (Giochi della gioventù), kjer se je zavzemal za odbojko in smučanje. Leta 1961 je dal pobudo za ustanovitev Športnega združenja Olympia in je bil njen prvi podpredsednik ter športni vodja.

Leta 1967 je predaval na Študijskih dnevih Draga z referatom: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem.

Leta 2023 mu je založba Mladika posvetila knjigo S Svetimi Višarjami v srcu, v kateri urednica Erika Jazbar opisuje njegovo dolgo in zanimivo življenjsko pot.

Sklici

Kategorija:Slovenski športni trenerji Kategorija:Slovenski kulturni delavci Kategorija:Slovenski skavti Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Goriški Slovenci