Džov, v zgodovinopisju znan kot Kasnejši Džov (), je bila kratkotrajna kitajska cesarska dinastija in zadnja od petih dinastij, ki so v obdobju petih dinastij in desetih kraljestev vladale večini severne Kitajske. Ustanovil jo je Guo Vej (cesar Tajdzu). Pred njo je na tem ozemlju vladala dinastija Kasnejši Han, za njo pa dinastija Severni Song.

Ustanovitev dinastije Guo Vej, Kitajec Han, je služil kot pomočnik vojaškega komisarja na dvoru Kasnejšega Hana, režima, ki so mu vladali Turki Šatuoji. Leta 948 je po smrti ustanoviteljskega cesarja Gaodzuja na prestol Kasnejšega Hana prišel Lju Čengjov. Guo Vej je izvedel uspešen državni udar proti najstniškemu cesarju in se nato na novoletni dan leta 951 razglasil za cesarja novega Kasnejšega Džova.

Vladavina Guo Veja Guo Vej, posmrtno znan kot cesar Tajdzu iz dinastije Kasnejši Džov, je bil po letu 923 prvi kitajski vladar severne Kitajske. Velja za sposobnega voditelja, ki si je prizadeval za reforme, namenjene lajšanju bremen kmečkega prebivalstva. Njegova vladavina je bila živahna in dobro organizirana, vendar kratka. Po treh letih vladanja je zaradi bolezni leta 954 umrl. Nasledil ga je njegov posvojeni sin Čaj Rong (ali Guo Rong).

Vladavina Guo Ronga Guo Rong, posmrtno znan kot cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova, je bil Guo Vejev posvojeni sin. Čaj Rong je bil sin starejšega brata Guo Vejeveve žene. Na prestol je prišel po smrti svojega posvojitelja leta 954. Tudi njegova vladavina je bila učinkovita. Z zmagami proti Južnemu Tangu leta 956 je uspel doseči nekaj miru na svoji južni meji. Njegova prizadevanja za izgon Severnega Hana so bila sprva obetavna, a neuspešna. Leta 959 je na pohodu zaradi bolezni prezgodaj umrl.

Padec Kasnejšega Džova Guo Ronga je po smrti nasledil njegov sedemletni sin. Kmalu zatem je prestol zasedel Džao Kuangjin in se razglasil za cesarja dinastije Song. ki je sčasoma ponovno združila Kitajsko in do leta 979 pod svojo oblast pripeljala vse južne države ter Severni Han. Vladarji + Suvereni Kasnejšega Džova Tempeljsko ime (Mjao Hao, 廟號) Posmrtno ime (Ši Hao, 諡號) Osebno ime Obdobje vladanja Imena in trajanje vladarskih obdobij (Njan Hao, 年號) Guo Vej/Tajdzu (太祖) Preveč dolgočasno, zato se pri omembi tega suverena ne uporablja.郭威 Guo Vej 951–954 Guangšun (廣順) 951–954 Šjande (顯德) 954 Šidzong (世宗)Preveč dolgočasno, zato se pri omembi tega suverena ne uporablja.柴榮 Čaj Rong 954–959 Šjande (顯德) 954–959 brez tempeljskega imena恭帝 Gongdi柴宗訓 Čaj Dzongšun 959–960 Šjande (顯德) 959–960

Denar thumb|right|Kovanec džovjuan tongbao (周元通寶)

Edina serija kovancev, ki se pripisuje Kasnejšemu Džovu, so kovanci džovjuan tongbao (poenostavljeno kitajsko: 周元通宝, tradicionalno kitajsko: 周元通寶, pinjin: zhōuyuán tōng bǎo), ki jih je koval cesar Šidzong od leta 955.Hartill, David (22. september 2005). Cast Chinese Coins. Trafford, United Kingdom: Trafford Publishing. . Pages 113–114.Numis' Numismatic Encyclopedia. A reference list of 5000 years of Chinese coinage. (Numista) Written on December 9, 2012 • Last edit: June 13, 2013. Pridobljeno 13. septembra 2018. Cesar Šidzong naj bi v letih 951–953 koval tudi kovance z napisom guangšun juanbao (poenostavljeno kitajsko: 广顺元宝; tradicionalno kitajsko: 廣順元寶; pinjin: guǎng shùn yuánbǎo). Do zdaj niso našli nobenega pristnega kovanca s tem napisom.

Kovanci džovjuan tongbao temelji so se zgledovali po kovancu kajjuan tongbao. Ulivali so ga s pretaljevanjem bronastih kipov iz 3336 budističnih templjev in odredili, da morajo prebivalci Kasnejšega Džova vladi predati vse svoje bronaste predmete, razen bronastih ogledal. Šidzong je poslal v Korejo ladjevje džunk, kjer naj bi kitajsko svilo zamenjali za baker, surovino za izdelavo kovancev. Denar naj bi se ulival v številnih velikih pečeh za cesarsko palačo pod neposrednim cesarjevim nadzorom. Ker so bili kovanci uliti iz budističjih kipov, so jim pripisovali magično moč. Učinkoviti naj bi bili predvsem pri porodih, zato so se kasneje ulivale njegove imitacije, ki so veljale za kitajske čare in amulete. Kovanci naj bi zdravili tudi malarijo in pomagali ženskam pri težkem porodu.

Kitajski numizmatični amuleti, ki temeljijo na džovjuan tongbau, imajo na hrbtni strani pogosto kitajskega zmaja in fenghuanga, ki simbolizirata bodisi harmoničen zakon bodisi cesarja in cesarico. Na kovancih džovjuan tongbau so se upodabljali tudi Gautama Buda, živali kitajskega zodiaka in drugi obetavni predmeti.

Sklici

Vira

Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju Kategorija:Bivše države v Aziji Kategorija:Zgodovina Kitajske