Džingdzong (tradicionalno kitajsko: 遼景宗, poenostavljeno kitajsko: 辽景宗), z osebnim imenom Jelu Šjan in vljudnostnim imenom Šjanning, je bil peti cesar kitajske kitanske dinastije Ljao, * 1. september 948,([天禄二年]秋七月壬申，皇子贤生。) Liao Shi, vol. 05 † 13. oktober 982.([乾亨四年九月]壬子，次焦山，崩于行在。年三十五，...) Liao Shi, vol. 09
Med svojo vladavino je izboljšal učinkovitost vlade in zmanjšal korupcijo. Znan je po vojni z dinastijo Severni Song. Umrl je med lovom. Njegova soproga je kasneje postala regentka njegovega enajstletnega sina, kasnejšega cesarja Šengdzonga.
Življenje Jelu Šjan je leta 969 nasledil cesarja Mudzonga, ki so ga med lovom umorili njegovi služabniki. Podpirali sta ga tako kitanska kot hanska vladajoča elita. Kot cesar je pomembno prispeval k razvoju dinastije Ljao. V svoji vladi je kot uradnike zaposlil kitajske Hane. Enega od njih je imenoval za ministra za južne zadeve in enega za upravitelja Čina. To je vladi omogočilo učinkovitejše delovanje in pospešilo preobrazbo kitanske družbe v fevdalno družbo. Zatrl je korupcijo v vladi in odpustil tiste, ki so bili podkupljeni ali nesposobni. Cesar Džingdzong je z veseljem sprejemal kritike. Med kasnejšo vladavino se je začel pripravljati na vojno proti svojim južnim sosedom.
Njegov konflikt z dinastijo Severni Song se je začel z napadom dinastije Song na dinastijo Severni Han. Vojsko Ljaa, ki je odšla na pomoč Severnemu Hanu, so Songi uničili. Vojska Songa je zatem uničila tudi Severni Han in napadla Peking, južno prestolnico dinastije Ljao. Sledil je napad vojske Ljaa, ki je poponoma uničil vojsko Songa. Cesar Tajdzong iz Songa je pobegnil z bojišča. Naslednjih nekaj bitk se je končalo neodločeno.
Cesar Džingdzung je neznano kdaj oslabel in trpel zaradi številnih bolezni in včasih ni mogel vstati. Državne posle je zato namesto njega pogosto vodila njegova soproga Šjao Janjan.
13. oktobra 982 je cesar Džingdzong umrl zaradi bolezni v svojem lovskem taboru. V oporoki je prestol prepustil svojemu sinu, cesarju Šengdzongu, ki je bil star komaj 11 let. V njegovem imenu je zato kot regentka vladala njegova mati Šjao Janjan.
Družina Soproge in otroci: Cesarica Ruidži iz klana Šjao je bila njegova druga sestrična. Z njo je imel tri (morda štiri) sinove, med njimi cesarja Šengdzonga, in tri hčerke. Soproga Bohaj, s katero je imel hčerko. Gospa Mou, s katero je imel sina. Hunjan, s katero ni imel otrok. Zakon z njo je sporen. Hunjan je postala konkubina njegovega sina Jelu Longšuja.
Sklici
Vira
Denis Twitchett, Klaus-Peter Tietze. The Liao. Cambridge History of China, vol. 6, str. 43–153.
Kategorija:Rojeni leta 948 Kategorija:Umrli leta 982 Kategorija:Vladarji v 10. stoletju Kategorija:Dinastija Ljao