Fudživara no Mičinaga (japonsko: 藤原 道長, japonska izgovorjava: [ɸɯ.(d)ʑi.wa.ɾa no (|) mʲi.tɕiꜜ.na.ɡa, -mʲi.tɕi.na.ɡa, -na.ŋa]) je bil japonski državnik, * 966, † 3. januar 1028.
Oblast klana Fudživara nad Japonsko in njeno politiko je pod njegovim vodstvom dosegla vrhunec.
Zgodnje življenje Mičinaga je bil rojen v Kjotu kot sin Mičinage Kanejeja. Kaneje je leta 986 postal regent in ostal na tem položaju do svoje smrti leta 990. Po načelih dedovanja regentov iz klana Fudživara je bil Mičinaga za svojima bratoma Mičitakijem in Mičikanejem tretji v vrsti za prevzem regentskega položaja.
Kariera Boj s Korečikom Mičitaka je bil regent od leta 990 do svoje smrti leta 995. Nasledil ga je Mičikana, ki je vladal samo sedem dni in tudi sam umrl zaradi bolezni. Po smrti dveh starejših bratov se je Mičinaga spopadal s Fudživaro no Korečikom, Mičitakovim najstarejšim sinom, ki ga je oče imenoval za svojega naslednika. Fudživara no Senši, mati cesarja Ičioja, je Ičijoja prisilila, da je v petem mesecu leta 995 Mičinagi podelil naziv najran (内覧). Korečikovo kariero je uničil škandal, ki se je zgodil naslednje leto in ga je verjetno organiziral Mičinaga.
Korečika se je v eni od palač klana Fudživara videval z ljubico. Ko je izvedel, da se z isto ljubico domnevno videva tudi upokojeni cesar Kazan, sta z bratom Takajem napadla cesarja iz zasede in ga ustrelila. Puščica je zadela Kazanov rokav. Mičinaga in njegovi podporniki so nato vložili tožbo zaradi žalitve veličanstva. Pravniki so ugotovili, da so za napad krivi Kanejevi in Takajevi služabniki, in ne onadva, a so Korečika klub temu obtožili, da je na Senšija izrekel prekletstvo.
Med njunim bojem za oblast je Mičinaga 19. dne 6. meseca leta 995 pridobil položaj ministra Desnice ali udajdžina (右大臣). Kasneje, leta 996, je Mičinaga postal minister Levice ali sadajdžin ((左大臣), ki je bil ob kanclerju (dajdžo-dajdžin) najvišji položaj v vladi.Brown, Delmer et al. (1979). Gukanshō, str. 304.
Vladanje kot Mido kampaku Mičinaga je bil v svoji karieri tudi Mido kampaku. Naziv se nanaša na ime njegove rezidence, Mido, in hkrati na to, da je bil regent v vsem razen po imenu. Četudi je bil cesar Ičidžo že poročen s cesarico Tejši, je Mičinaga za cesarico postavil Kogo in s cesarjem poročil svojo prvo hčer Šoši, ki je vladala kot cesarica Čugu. Ko je Kejši leta 1001 na porodu umrla, je Mičinagov vpliv na cesarja postal absoluten. Svojo drugo hčer, Kenši, je poročil z bodočim cesarjem Sandžojem. Ičidžo in Šoši sta imela dva sinova, oba bodoča cesarja, in prav s njima sta se poročili Mičinagova tretja in četrta hči. Ičigojev starejši sin Go-Ičidžo se je poročil s tretjo hčerko Iši, Ičigojev mlajši sin Go-Suzaku pa četrto hčerko Kiši.
Mičinaga je sklenil zavezništvo s klanom Minamoto, natančneje s Sejva Gendžiji. Obe njegovi ženi sta bili iz klana Minamoto, Minamoto no Jorimucu in Minamoto no Jorinobu pa sta bila njegova glavna vojaška poveljnika. Mičinaga ni nikoli uradno prevzel naziva kampaku. Leta 1011 mu je bila podeljena pravica potovanja na dvor in z njega z volovsko vprego.Brown, str. 307. Istega leta je bil Ičidžojev drugi sin Acunari razglašen za prestolonaslednika.
Sandžo se je med svojo vladavino pogosto spopadal z Mičinago. Posledično je Mičinaga poskušal Sandžoja prisiliti k upokojitvi, kar mu je leta 1016 tudi uspelo. Zaradi Go-Ičiojeve mladosti je cesarstvu vladal Mičinaga kot sesho, se pravi regent. V zadnjem mesecu leta 1017 je za kratek čas postal kancler, preden je v drugem mesecu naslednjega leta odstopil. Mesec dni po odstopu je odstopil tudi s položaja seshoja v korist svojega najstarejšega sina Jorimičija. Leta 1019 je kot menih vstopil v samostan Hodžo-dži, ki ga je sam zgradil. Sprejel je ime Dharma Gjokan (行観) in ga kasneje spremenil v Gjokaki (行覚).
Smrt in zapuščina thumb| Odlomek Mičinagovega osebnega dnevnika, napisan z njegovo roko; prikazano besedilo zajema leta od 998 do 1021 in je v kategoriji starodavnih dokumentov označen kot narodni zaklad Japonske|center|350x350px
Mičinaga je umrl 3. januarja 1028, star dvainšestdeset let. Pravijo, da je na smrtni postelji klical nebeškega Budo in ga prosil za vstop v raj. Za seboj je pustil dnevnik Mido kanpakuki, ki govori o dvoru v Hejnanu na višku moči klana Fudživara. V Zgodbi o Gendžiju naj bi Gendži delno temeljil na Mičinagi in Korečiki.
Družina Poročen je bil z Minamoto no Rinši, znano kot Mičiko (源倫子), hčerko sadajdžina Manamota no Masanobuja. Z njo sta imela šest otrok. Šoši (彰子), soproga cesarja Ičidžoja. Jorimiči (頼通, 992–1074), regent cesarjev Go-Ičidžoja, Go-Suzakuja in Go-Rejzeja. Kenši (妍子, 994–1027), soproga cesarja Sandžoja. Fudživara no Norimiči (教通, 996–1075), regent za cesarja Go-Sandžoja in Širakavo. Iši (威子, 999–1036), soproga cesarja Go-Ičidžoja. Kiši (嬉子, 1007–1025), soproga prestolonaslednika Acunage (kasneje cesar Go-Suzaku).
Poročen je bil tudi z Minamoto no Meiši (源明子), hčerko sadajdžina Minamota no Takahire. Z njo sta imela šest otrok. Jorimune (頼宗, 993–1065), udajdžin. Akinobu (顕信, 994–1027), ki je pri devetnajstih postal svečenik. Jošinobu (能信, (995–1065), gon-no-dainagon. Kanši (寛子, 999–1025), soproga princa Acuakire. Takako (尊子, 1003?–1087?), poročena z Minamotom no Morofusom. Nagaje (長家, 1005–1064), gon-no-dainagon.
Z neznano žensko je imel hčerko Sejši (盛子, ?–?), poročeno s cesarjem Sandžujem.
Sklici
Viri
Brown, Delmer M., Ichirō Ishida, ur. (1979). Gukanshō: The Future and the Past. Berkeley: University of California Press. ; Hioki, S. (1990). Nihon Keifu Sōran. Kodansya. Kasai, M. (1991). Kugyō Bunin Nenpyō. Yamakawa Shuppan-sha. Owada, T. et al. (2003). Nihonshi Shoka Keizu Jimmei Jiten. Kodansya. Richard Ponsonby-Fane, Richard Arthur Brabazon. (1959). The Imperial House of Japan. Kyoto: Ponsonby Memorial Society. Isaac Titsingh (1834). Nihon Odai Ichiran; ou, Annales des empereurs du Japon. Paris: Royal Asiatic Society, Oriental Translation Fund of Great Britain and Ireland. Tsuchida, N. (1973). Nihon no Rekishi No.5. Chūō Kōron Sha. H. Paul Varley (1980). Jinnō Shōtōki: A Chronicle of Gods and Sovereigns. New York: Columbia University Press. ;
Kategorija:Rojeni leta 966 Kategorija:Umrli leta 1028 Kategorija:Japonski plemiči