thumb|right|250px|Epitaf za cesarico Šuanji
Šjao Guanjin (kitajsko: 蕭觀音, Xiāo guānyīn), med svojim vladanjem od leta 1055 do 1075 znana kot cesarica Jide (懿德皇后, Yì dé huánghòu) in po smrti kot cesarica Šuanji (宣懿皇后, Xuān yì huánghòu), je bila cesarica soproga kitajske dinastije Ljao, poročena s svojim bratrancem, cesarjem Daodzongom. Bila je lažno obtožena prešuštva in prisiljena storiti samomor, * 1040, † 13. december 1075.
Opisovali so jo kot izjemno lepo žensko. Bila je sinizirana Kitanka, virtuozinja pipe in pesnica kitajske poezije. Ohranilo se je štirinajst njenih pesmi, ki so bile prevedene v več jezikov.
Biografija Šjao Guanjin je bila hči Šjao Huija in Jelu Šuoguo. Mati je bila hči Šjao Novdžin in cesarja Ljaa Šengdzonga. Mati je bila zelo ambiciozna ženska, vpletena v umor prejšnje cesarice vdove in zaroto za strmoglavljenje njenega sina, cesarja Šingdzonga. Ime je dobila po Guanjin, bodhisatvi sočutja.
Občudovala je slikarstvo, bila spretna igralka pipe, pesnica in skladateljica ter odlična razpravljalka v debatah. V zakonu z Jelu Hongdžijem je rodila hčerke Jelu Sagedži, Jelu Džiuli in Jelu Teli, kasneje tudi sina in prestolonaslednika Jelu Džuna. Ko je Jelu Hongdži postal cesar Daodzong, je Šjao Guanjin postala cesarica Jide.
Cesar se je kljub njeni lepoti od nje odmaknil in ona je iz žalosti napisala več pesmi in dvornemu glasbeniku Džao Vejjiju naročila, naj ji igra. Številni služabniki so zaradi igranja začeli širiti govorice, da sta cesarica in Džao Vejji ljubimca. Dvorni uradnik Jelu Jišin je govorice kasneje izkoristil za cesaričin padec.
V zaroti proti cesarici je dvorjanka Dančeng prepričala cesarico, naj napiše ljubezensko pesem, ki jo je podkupljivi Jelu Jišin predstavil cesarju Daozongu. Jelu Jišin je vztrajal, da pesem vsebuje skrita sporočila, da ima cesarica razmerje z drugim moškim. Cesar je Jelu Jišinu verjel. Šjao Guajin in Džao Vejjija so začeli temeljito zasliševati in mučiti, vendar niso odkrili nobenega prepričljivega dokaza za prešuštvo. Noben od njiju ni priznal krivde, ki je sploh ni bilo, a so oba kljub temu usmrtili. Njeno truplo so poslali njeni družini.
Jelu Jišin je nato usmrtil še prestolonaslednika Jelu Džuna in vse uradnike, ki mu niso bili všeč. Cesar Daozong je to sčasoma opazil in začel Jelu Jišinu enega za drugim odvzemati privilegije. Jelu Jišin je poskušal pobegniti v dinastijo Song, a so ga na begu ujeli. Leta 1083 so ga usmrtili, vendar je bila škoda, ki jo je povzročil cesarstvu, že storjena. Cesar Daodzong je za novo cesarico imenoval Šjao Tansi in jo kasneje zaradi spletk njene matere degradiral na položaj soproge. Potem ko je Tansijina mati poskušala zapeljati princa Jana, je bila Tansi degradirana na položaj običajne državljanke. Šjao Guanjinin vnuk, sin Jelu Džuna, je vladal kot cesar Tjandzuo, zadnji cesar dinastije Ljao.
Sklici
Kategorija:Rojeni leta 1040 Kategorija:Umrli leta 1075 Kategorija:Vladarji v 11. stoletju Kategorija:Kitajske cesarice