Kasnejši Bohaj (korejsko: 후발해, Ku Balhe, poenostavljeno kitajsko: 後渤海, Hòu bóhǎi) je bila hipotetična država v Mandžuriji, ki naj bi obstajala od leta 928 do 935. Nastala naj bi potem, ko je dinastija Ljao uničila kraljestvo Bohaj. Nekateri zgodovinarji menijo, da je bil Kasnejši Bohaj prva od več držav naslednic Bohaja po njegovem padcu pod dinastijo Ljao leta 926.
Obstoj Kasnejšega Bohaja je prvi predlagal japonski zgodovinar Hino Kaizaburo leta 1943, nato pa so ga podprli tudi nekateri južnokorejski zgodovinarji. Izven Južne Koreje se Kasnejši Bohaj običajno razume kot ime kraljestva Dongdan ali neke druge politične skupnosti na nekdanjem ozemlju Bohaja.
Zgodovina Leta 926 je Bohaj osvojila in kitanska donastija Ljao in ga vključila v vazalno kraljestvo Dongdan pod svojo oblastjo. Prebivalstvo se je takoj začelo upirati novi oblasti. Kitani so zato naslednje leto začeli loviti in usmrčevati člane kraljeve družine, da bi uničili vsako možnost, da bi se vrnili na prestol. Več članov kraljeve družine je lov preživelo. Med njimi je bil tudi prestolonaslednik Te Kvanghjon. Prestolonaslednik je pobegnil na jug v sosednji Kurjeo, kjer je njega in begunce velikodušno sprejel novopečeni kralj Tedžo Kurjejski. Leta 928 je dinastija Ljao preselila glavno mesto Dongdana v Ljaojang in tja preselila tudi ostanke Bohajcev. Po umiku Kitanov je klan Te združil zahodne odporniške skupine ob reki Amnok in ustanovil Kasnejši Bohaj s središčem v stari prestolnici Holhan. Leta 935 je general Jol Manhva z državnim udarom prevzel oblast v Kasnejšem Bohaju in ustanovil kraljestvo Čongan (Dingan).
Sklici
Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju Kategorija:Bohaj Kategorija:Zgodovina Kitajske Kategorija:Zgodovina Koreje