alt=|thumb|300x300px|Sedanja geografska porazdelitev tunguških jezikov

Tunguški ali mandžursko-tunguški jeziki so družina jezikov, ki jih govorijo tunguška ljudstva v vzhodni Sibiriji in severni Kitajski. V to jezikovno družino spada dvanajstih živih jezikov s približno 75.000 govorci. Danes najbolj govorjen tunguški jezik je šibejski, ki ga v Šindžjanggu govorijo potomci priseljencev iz Mandžurije. Šibejskemu sledita evenški, ki ga govorijo Evenki v severovzhodni Kitajski in ruskem Daljnem vzhodu, ter evenski, ki ga govorijo v severovzhodni Sibiriji. Številni tunguški jeziki so kritično ogroženi, med njimi tudi mandžurščina, zgodovinsko najvplivnejši jezik te družine in uradni jezik cesarstva Čing (1644-1912). Izraz 'tunguški' izhaja iz eksonima 'Tongusi', ki so ga za Evenke uporabljali Jakuti.

Klasifikacija Jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tunguškimi jeziki, so predlagali številne različne klasifikacije, ki temeljijo na različnih merilih, vključno z morfološkimi, leksikalnimi in fonološkimi značilnostmi. Nekateri znanstveniki so kritizirali drevesni model tunguške klasifikacije in trdili, da je zaradi dolge zgodovine stikov med tunguškimi jeziki bolje, da se jih obravnava kot narečni kontinuum.

Tunguški jeziki se v grobem delijo na severno in južno vejo (Georg, 2004), vendar veji nista jasno razmejeni, klasifikacija vmesnih skupin pa je sporna.

Hölzl (2018) na srednji ravni prepoznava štiri podskupine: Hölzl, Andreas. 2018. The Tungusic language family through the ages: Interdisciplinary perspectives: Introduction. International Workshop at the 51st Annual Meeting of the Societas Linguistica Europaea (SLE). 29 August – 1st September 2018, Tallinn University, Estonia. evensko, udegejsko, nanajsko in džurčensko.

Aleksander VovinVovin, Alexander. Why Manchu and Jurchen Look so Un-Tungusic ? ugotavlja, da sta mandžurščina in džurčenščina neznačilna jezika znotraj južnotunguške veje, vendar kljub temu še vedno spadata vanjo, in da je ta posebnost morda posledica vplivov paramongolskega kitanskega jezika, stare korejščine in morda tudi čukotsko-kamčatskega jezika ter drugih jezikov nejasne klasifikacije.

Raziskave Najstarejši zahodni zapisi o tunguških jezikih izvirajo od nizozemskega popotnika Nicolaesa Witsena, ki je v nizozemščini objavil knjigo Noord en Oost Tartarye (Severna in Vzhodna Tartarija). Avtor opisuje različna ljudstva na ruskem Daljnem vzhodu in vključuje nekaj kratkih seznamov besed v več jezikih. Po vrnitvi s potovanja je bil njegov potopis objavljen v treh izdajah, leta 1692, 1705 in 1785. Knjiga vsebuje nekaj besed in stavkov v evenškem jeziku, takrat imenovanem tunguški.

Nemški jezikoslovec Wilhelm Grube (1855–1908) je leta 1900 objavil zgodnji slovar nanajskega (zlatega) jezika in s pomočjo kitajskega vira za sodobno občinstvo dešifriral džurčenski jezik.

Skupne značilnosti Tunguški jeziki so aglutinativnega morfološkega tipa. Nekateri imajo kompleksne sisteme sklonov in dovršene vzorce označevanja časov in vidov. Noben od jezikov nima slovničnega spola ali samostalniških vrst. Vsi tunguški jeziki imajo odloge. Štetje poteka v desetiškem sistemu, imena glavnih števil od 1 do 10 pa so v večini primerov sorodna.

Običajni besedni red v stavku je v vseh jezikih osebek-predmet-glagol.

Številke v različnih tunguških jezikih:

{|class=wikitable style=text-align:center; |- ! rowspan=2| Številka ! colspan=4| Severnotunguški ! colspan=4| Jugovzhodnotanguški ! colspan=3| Jugozahodnotunguški ! rowspan=2|Prototunguško |- ! Evensko !! Evenško !! Negidalsko !! Orokensko !! Udegejsko ! Oročijsko !! Oroško !! Ulčijsko !! Nanajsko !! Mandžursko !! Šibejsko |- | '1' || ɵmen || əmun || ɵmɵn || umun || omo | omoː || geːda || umu || əmkən || əmkən || əmkən || *əmu- |- | '2' || dʒɵ:r || dʒuːr || dʒuːl || dʒuːr || dʒuː | dʒuː || duː || dʒuəl || dʐuru || dʂo || dʐu || *dʐubə(r) |- | '3' || ɪlan || ɪlan || ilan || ilan || ila | ila || ila || ila || ilan || ilɑn || ilan || *ilan |- | '4' || digen || dijin || diɣin || dijin || diː | diː || dʒin || dui || dujin || duin || dujin || *dügin |- | '5' || tunŋan || tʊŋŋa || toɲŋa || tʊŋŋa || tuŋa | tuŋa || tunda || tuɲdʒa || sundʑa || sundʑɑ || sundʐa || *tuɲga |- | '6' || ɲuŋen || niŋun || ɲuŋun || ɲuŋun || ɲuŋu | ɲuŋu || nuŋu || ɲuŋgu || niŋun || nyŋŋun || niŋun || *ɲuŋun |- | '7' || nadan || nadan || nadan || nadan || nada | nada || nada || nada || nadan || nɑdən || nadən || *nadan |- | '8' || dʒapkan || dʒaxʊn || dʒapkun || dʒapkʊn || dʒapu | dʒakpu || dʒappu || dʒakpu || dʐaqun || dʐoqoŋ || dʐaqun || *dʐakpun*dʐapkun |- | '9' || ujun || jəjin || ijəɣin || jəjin || jəji | xuju || xuju || xuji || ujyn || ujyn || ujin || *xegün |- | '10' || mɪan || dʒaːn || dʒaːn || dʒaːn || dʒaː | dʒaː || dʒoːn || dʒua || dʐuan || dʐuɑn || dʐuan || *dʐuban

Sorodnost z drugimi jeziki Tunguška jezikovna družina velja za primarno jezikovno družino. Predvsem v preteklosti so nekateri jezikoslovci tunguške jezike povezovali s turškimi in mongolskimi jeziki v altajsko ali transevrazijsko jezikovno družino., Robbeets, Martine et al. 2021 Triangulation supports agricultural spread of the Transeurasian languages, Nature 599, str. 616–621 Ta klasifikacija velja danes za preseženo. Vse tri jezikovne skupine sicer kažejo določene tipološke podobnosti, a po drugi strani ne kažejo sorodnosti v najpomembnejših delih besedišča, zato ni verjetno, da bi izvirale iz skupnega prednika, temveč so podobnosti med njimi bolj verjetno rezultat dolgotrajnih kulturnih stikov, zemljepisne bližine in medsebojnih vplivov.

Nekateri znanstveniki menijo, da je bil jezik, ki so ga v Evropi govorili Avari, ustanovitelji Avarskega kaganata, tunguškega izvora.Helimski, E (2004). "Die Sprache(n) der Awaren: Die mandschu-tungusische Alternative". Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies, Vol. II: 59–72.

Sklici

Viri

Kane, Daniel. The Sino-Jurchen Vocabulary of the Bureau of Interpreters. Indiana University Uralic and Altaic Series, Volume 153. Bloomington, Indiana: Indiana University Research Institute for Inner Asian Studies, 1989. . Miller, Roy Andrew. Japanese and the Other Altaic Languages. Chicago, IL: The University of Chicago Press, 1971. Poppe, Nicholas. Vergleichende Grammatik der Altaischen Sprachen [A Comparative Grammar of the Altaic Languages]. Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1960. Tsintsius, Vera I. Sravnitel'naya Fonetika Tunguso-Man'chzhurskikh Yazïkov [Comparative Phonetics of the Manchu-Tungus Languages]. Leningrad, 1949. Stefan Georg. "Unreclassifying Tungusic", in: Carsten Naeher (ed.): Proceedings of the First International Conference on Manchu-Tungus Studies (Bonn, August 28 – September 1, 2000), Volume 2: Trends in Tungusic and Siberian Linguistics, Wiesbaden: Harrassowitz, 45–57.

Hölzl, Andreas & Payne, Thomas E. (eds.). 2022. Tungusic languages: Past and present. (Studies in Diversity Linguistics 32). Berlin: Language Science Press. DOI: 10.5281/zenodo.7025328 https://langsci-press.org/catalog/book/355 Open Access.

Kategorija:Jezikovne družine Kategorija:Sibirija Kategorija:Kitajska

en:Tungusic languages