Trije uradi in šest ministrstev (kitajsko: 三省六部, pinjin: Sānshěng liùbù) je naziv ureditve najvišjih centralnih vladnih organov cesarske Kitajske. Sistem se je razvil v dinastiji Han (206 pr. n. št.–220 n. št.), bil uradno uveden v dinastiji Sui (589–618) in bil po letu 618 klasično urejen v naslednji dinastiji Tang (618–907). Sitem treh uradov in šestih ministrstev je nadomestil starejši sistem treh dostojanstvenikov in devetih ministrov, ki ga je uvedla dinastija Čin (221 pr. n. št.–206 pr. n. št.).

Trije uradi so bili Dvorni ali Centralni sekretariat (Džongšušeng), Kanclerstvo ali Izpitni urad (Menšjašeng) in Oddelek za državne zadeve ali Cesarski sekretariat (Šangšušeng). Šest ministrstev je vključevalo ministrstva za državno upravo, davke, slovesnosti, vojaške zadeve, kaznovanje in javna dela.Li Konghuai (2007). History of Administrative Systems in Ancient China. Joint Publishing. Hongkong. str. 130. ISBN 978-962-04-2654-4.

Trije uradi Urad za državne zadeve (尚書省, Šangšušeng), znan tudi kot Cesarski sekretariat, je bil glavna izvršilna institucija cesarske Kitajske. V njegovi pristojnosti je bilo šest ministrstev, devet sodišč in trije direktorati (včasih pet). Urad za državne zadeve je v takšni ali drugačni obliki obstajal od dinastije Han do dinastije Juan (1271–1368). V naslednji dinastiji Ming ni bil ponovno ustanovljen. Centralni sekretariat (中書省, Džongšušeng), znan tudi kot Dvorni sekretariat ali preprosto Sekretariat, je bil glavna agencija za oblikovanje politik, odgovorna za predlaganje in pripravo vseh cesarskih odlokov. Njegova dejanska funkcija je bila v različnih obdobjih različna. Kanclerstvo (門下省, Menšjašeng) je bil urad, ki je svetoval cesarju in osrednjemu sekretariatu ter pregledoval odloke in ukaze. Kot najmanj pomemben od treh uradov je bil po dinastiji Song ukinjen. Po Hu Veijongovem incidentu v zgodnji dinastiji Ming je bila struktura treh oddelkov in šestih ministrstev formalno nadomeščena s strukturo šestih ministrstev.

Šest ministrstev Ministrstvo za osebje ali Ministrstvo za civilna imenovanja (吏部, Lìbù) je bilo odgovorno za ocenjevanje, imenovanja, napredovanja in sankcije, pokojnine in nagrade uradnikov ter podeljevanje častnih nazivov. Ministrstvo za prihodke ali Ministrstvo za finance (戶部, Hùbù) je bilo odgovorno za zbiranje podatkov popisa prebivalstva, pobiranje davkov in upravljanje državnih prihodkov. Podrejena sta mu bila dva urada za valuto. Ministrstvo za obrede (禮部, Lǐbù) je bilo odgovorno za državne slovesnosti, obrede in žrtvovanja. Nadzorovalo je registre budističnih in daoističnih duhovnikov, zunanje zadeve ter zadnjo fazo državnih izpitov. Pred ustanovitvijo Zunajega ministrstva (Dzongli jamen) leta 1861 se je ukvarjalo se je tudi s kitajskimi zunanjimi zadevami. Vodilo je tudi cesarske izpite. Ministrstvo za vojno ali Ministrstvo za obrambo (兵部, Bīngbù) je bilo odgovorno za imenovanja, napredovanja in degradacije vojaških častnikov, vzdrževanje vojaških objektov, opreme in orožja ter kurirski sistem. V času vojne so visoki uradniki ministrstva služili tudi kot strategi in svetovalci poveljnikov fronte. Včasih so bili tudi sami poveljniki fronte. Ministrstvo za pravosodje ali Ministrstvo za kazni (刑部, Xíngbù) je bilo odgovorno za sodne in kazenske postopke, vendar ni imelo nadzorne vloge nad cenzoratom ali velikim revizijskim sodiščem. Ministrstvo za javna dela (工部, Gōngbù) je bilo odgovorno za vladne gradbene projekte, najemanje obrtnikov in delavcev za občasna dela, izdelavo vladne opreme, vzdrževanje cest in kanalov, standardizacijo uteži in mer ter zbiranje virov s podeželja.

Devet agencij Večina kitajskih dinastij je imela naslednjih devet državnih agencij: + Devet agencij in ministrov Agencija Minister Agencija za cesarska žrtvovanja () Minister za obrede (太常) Agencija za cesarske zabave () Minister za gospodinjstvo () Agencija cesarskega klana ( or ) Minister za cesarski klan () Agencija za cesarsko kobilarno () Minister kočijaž () Agencija za cesarsko zakladnico () Minister stevard () Agencija za cesarske regalije () Minister straže () Agencija za državne slovesnosti () Minister glasnik () Agencija za državne žitnice () Minister za finance () Agencija za sodstvo in revizije () Minister za pravosodje (

Trije/pet direktoratov Prvi trije direktorati, včasih pet, so bili direktorati za vodne poti, cesarske manufakture in palačne zgradbe. V dinastiji Sui sta bila Direktorat za oborožitev in Direktorat za dvorne storitve včasih šteta za enega. Dinastiji Sui in Tang sta na seznam dodali tudi Direktorat za izobraževanje. Med dinastijo Song je bil dodan Direktorat za astronomijo.

+ Trije/pet direktoratov Direktorat Pinjin Kitajsko Direktorat za vodne poti dushuijian Direktorat cesarske manufakture shaofujian Direktorat dvorne zgradbe jiangzuojian Direktorat za oborožitev junqijian Direktorat za dvorne službe changqiujian Direktorat za izobraževanje guozijian Direktorat za astronomijo sitianjian

Drugi oddelki Poleg treh direktoratov so obstajali še trije po statusu njim enakopravni oddelki, ki so bili le redko vključeni v upravljanje države.

Oddelek za palačo (殿中省, Diànzhōngshěng), odgovoren za vzdrževanje cesarskega gospodinjstva in palače. Oddelek za tajne knjige (祕書省, Mìshūshěng), odgovoren za vzdrževanje cesarske knjižnice. Oddelek za storitve (內侍省, Nèishìshěng), odgovoren za osebje palače, vključno z evnuhi.

Sklici

Viri

The Cambridge History of China, vol. 3, str. 179.

Kategorija:Politika Kategorija:Kitajska