thumb|Grb grofov Attemsov thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu (fasada) na križišču ulic Sackstraße in Schloßbergplatz thumb|250px|Palača Rosenhof v Gradcu thumb|250px|Dvorec Dornava Ferdinand Marija I. Attems (nemško: Ferdinand Maria I., graf Attems), * 22. januar 1746, Gradec (Avstrija), † 23. maj 1820, Gradec (Avstrija), je bil državni grof Attems iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših plemiških rodbin na področju nekdanje Notranje Avstrije. Bil je politik, član štajerskega deželnega zbora. Opravljal je funkcijo štajerskega deželnega glavarja od leta 1800 do smrti leta 1820. »Ustanovil« je zdravilišče Rogaška Slatina. Na Štajerskem je bil grof Ferdinand Marija I., grof Attems zelo pomemben podpornik umetnosti in ustanovitelj risarske akademije v Gradcu ter podpornik dobrodelnih in drugih splošno koristnih ustanov.

Zgodovina rodbine

Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu Ahten (Attimis) (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in Čedada. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po Furlaniji in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi svetokriška (Heiligenkreuz) sedaj Vipavski Križ, ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval Ferdinandov praded, baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja Rudolfa II. v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja Ferdinanda II. leta 1630 povzdignjena med državne grofe Svetega rimskega cesarstva.

Življenje Ferdinand Marija I. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin Ignaca Marije II. grofa Attemsa Svetokriškega. Ferdinand je od leta 1800 do smrti leta 1820 opravljal funkcijo štajerskega deželnega glavarja. Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški. Ferdinanda Attemsa so v otroštvu in mladosti poučevali zasebni učitelji, nakar se je vpisal na Univerzo v Padovi na študij prava.

Leta 1770 je bil imenovan za komornika, leta 1772 pa za vladnega svetovalca.

11. aprila 1771 se je prvič pojavil kot član štajerskega deželnega zbora in bil 30. aprila 1778 izvoljen za svetnika odbora, 11. oktobra 1782 pa za člana deželnega deželnega sveta. Ukvarjal se je z vprašanji obdavčitve in bil nasprotnik centralizacijske politike cesarja Jožef II.. Generalni deželni zbor Štajerske (štajerski parlament) se ima za svojo obnovo leta 1791 zahvaliti njegovim prizadevanjem, potem ko sta cesarica Marija Terezija in kasneje cesar Jožef II. leta 1789 med drugim ukinila pravico stanov do podeljevanja davkov in tako obsodila deželni zbor na nepomembnostFritz Popelka: Die Landeshauptleute im Zeitalter des Absolutismus, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, Sonderband 6, 1962 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/Z_SB06_Fritz-POPELKA-Die-Landeshauptleute-im-Zeitalter-des-Absolutismus.pdf str.:36 Pridobljeno:2023-05-28; po smrti Jožefa II. je njegov naslednik Leopold II. posesti vrnil po njihovih starih pravicahKarl Gottfried von Leitner:Die Erbhuldigung im Herzogthume Steiermark, Mittheilungen des Historischen Vereines für Steiermark, Heft 1, 1850 Online=https://www.historischerverein-stmk.at/wp-content/uploads/M_H01_Carl-Gottlieb-von-LEITNER-Die-Erbhuldigung-im-Herzogthume-Steiermark.pdf|Abruf=2023-05-28}}, potem ko je Ferdinand Attems pripravil obsežen memorandum.

15. septembra 1794 je z odlokom prevzel splošno upravljanje novo ustanovljenega gledališča (danes Graško gledališče).

Leta 1800 je bil izvoljen za štajerskega deželnega glavarja kot naslednik pokojnega Karla Tomaža Franca von Breunerja, kar je potrdil z imenovanjem sam cesar Franc II. 28. januarja 1801; njegov naslednik kot deželni glavar po njegovi smrti leta 1820 je postal njegov sin Ignac Marija Attems Svetokriški.

Leta 1800 je bil imenovan tudi za člana monarhovega tajnega sveta.

Med francosko invazijo leta 1809 (glej tudi vojno pete koalicije) je vodil predsedstvo državne uprave, v katerem je bil tudi pisatelj Johann Ritter von Kalchberg. Ko denarnih zahtev Francozov ni bilo mogoče izpolniti, je Ferdinand Attems izdal dve menici v vrednosti 500.000 in 200.000 goldinarjev, z zastavo sebe in svoje premične in nepremične lastnine, ki so ju Francozi sprejeli. Ko so se Francozi umaknili, mu je uspelo preprečiti načrtovano rušenje stolpa z uro v Gradcu in zvonika na Schlossbergu, tako da je plačal 2.840 goldinarjev, ki so jih zagotovili meščani.

Ferdinand Attems je bil prav tako izvoljen za podpredsednika Štajerske kmetijske družbe , ki jo je leta 1819 ustanovil nadvojvoda Janez Avstrijski.

Leta 1819 se je zavzemal za ustanovitev Galerije slik Deželnih stanov v Gradcu, po ustanovitvi Johanneuma leta 1811 pa je postal njegov prvi kustos in namestnik nadvojvode JanezaArchiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, Izdajatelj Franz Härter, 1820 Online=https://books.google.com/books?id=hSoOAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA159&dq=Archiv+f%C3%BCr+Geographie,+Historie,+Staats-+und+Kriegskunst+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-28. Nadalje je v Gradcu skupaj z graverjem Johannom Veitom Kauperzom (1741–1816) ustanovil Štajersko deželnozborsko akademijo za risanjeKarl Acham: Kunst und Geisteswissenschaften aus Graz. Werk und Wirken überregional bedeutsamer Künstler und Gelehrter: vom 15. Jahrhundert bis zur Jahrtausendwende, Založba: Böhlau Verlag, Wien, 2009, ISBN=978-3-205-77706-9 Online=https://books.google.com/books?id=PvRqkfW4_hUC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA180&dq=zeichenakademie+graz&hl=de Pridobljeno 2023-05-28Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst Založba Franz Härter, 1821 |Online=https://books.google.com/books?id=vk8OAAAAYAAJ&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA131&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31.

Ustanovitev zdravilišča Rogaška Slatina

Zelo se je zavzel za nakup zdravilnih vrelcev v Rogaški Slatini in za to, da bi se tam naselil zdravnik Ernst-Hilarius Frölich: Reformen für Bad Rohitsch Založba A. Pichlers Wte. 1861 |Online=https://books.google.com/books?id=dzZTGE2QBNEC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA7&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31; v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po njem poimenovan Ferdinandov vrelecJoseph Burghardt : Vademecum von Rohitsch-Sauerbrunn Založba Leop. Sommer 1868 Online=https://books.google.com/books?id=vLw7ikFjlcIC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA34&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31. Z Attemsovim prizadevanjem so deželni stanovi leta 1803 s soglasjem vlade kupili zdravilne vrelce z okoliškim zemljiščem in ustanovili zdravilišče Rogaška Slatina. Poskrbel je, da so v vasi zgradili zdravilišče, tako da je kraj postal zbirališče mednarodnih voditeljev, kot so člani avstrijske cesarske družine ali Rothschildi iz Pariza. Po njegovi smrti je Leopold Kiesling leta 1824 izdelal bronast kip Ferdinanda Attemsa za njegov spomenik na Ferdinandovem hribuMax Joseph Schüler: Der Curort Rohitsch-Sauerbrunn in Steiermark, Založba: Leuschner & Lubensky, 1877 Online=https://books.google.com/books?id=vrOkPsIS67sC&newbks=0&printsec=frontcover&pg=PA152&dq=Ferdinand+attems&hl=de Pridobljeno 2023-05-31 v Rogaški Slatini (glej Rogaška Slatina).

Posesti Ferdinand Marija I. državni grof Attems je imel v lasti naslednje gradove, dvorce s pripadajočimi gospostvi: Palača Attemsov v Gradcu, Dvorec Rosenhof v Gradcu, Grad Brežice (1693-1945), Grad Slovenska Bistrica (1717-1945, Grad Vurberk ob Dravi (1715-1885), Grad Turn v Brestanici (1721-1886), Grad Hartenštajn (1716-1945), Grad Podčetrtek (1682-1945), Dvor Olimje Minoritski samostan Olimje (1805-1945), Dvorec Dornava (1739-1820), Dvorec Štatenberg (1730-1809), Gospostvo Markovci, Stari Grad in gospostvo Gösting in grad Gösting pri Gradcu (1707- do danes) Ferdinand Attems je leta 1781 pridobil Rosenhof v Gradcu in istega leta najpomembnejši del jezuitske samostanske poletne obedovalnice po njegovi ukinitvi. Leta 1803 je podedoval Dvorec Dornava.

Poroka in otroci

Ferdinand Attems je bil prvi sin grofa Ignaca Marije Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 26. februar 1714 v Gradcu † 17. junij 1762 na Dunaju) in njegove žene grofice Marije Jožefe († 1. aprila 1784 na Dunaju), hčerke grofa Janeza Franca Khuenskega zu Auer iz Belasija in Lichtenberškega; Imel je enajst bratov in sester.

Od 22. februarja 1773 je bil poročen z Marijo Ano (8. september 1752 † 26. april 1839 v Gradcu), hčerko Vajkarda Volfganga Galla Gallensteinskega († 1802), skupaj sta imela šest sinov in tri hčere :

Ignac Marija III. Attems, grof Svetokriški (* 24. februar 1774 v Gradxu; † 24. februar 1861 v Gradcu), štajerski deželni glavar; Marija Jožefina Attems Svetokriška (* 30. junij 1775; † 9. november 1775); Alojz Attems Svetokriški (* 27. oktober 1776 v Gradcu; † 18. november 1818 v Gradcu), poročen z baronico Ano Marijo (roj. von Stadl) (* 1790; † 3. maja 1818 v Gradcu); Elizabeta Attems Svetokriška (* 11. novembra 1777 v Gradcu; † 1. septembra 1844 na Dunaju) poročena z Vrhovnim dvornim kancerjem Karlom von Inzaghijem; Ferdinand Marija Attems Svetokriški (* 8. september 1779 – †. april 1809 v Gradcu) plemič salzburškega knezo-nadškofa Hieronima von Colloredo leta 1794; Jožef Alojz Attems grof Svetokriški, (1780–1871), avstrijski feldmaršal, poročnik in deželni komtur Tevtonskega reda; Franc Attems Svetokriški (* 24. marec 1783 v Gradcu; † 12. december 1847 v Gradcu); Marija Ana Attems Svetokriška († 1785); Juda Attems Svetokriški (* 30. september 1786 v Gradcu; † 6. maj 1831 v Milanu). Ferdinand Marija I. Attems je umrl 23. maja 1820 v Gradcu (Avstrija). Pokopan je bil v kriptni kapeli pokopališča Steinfeld. Ferdinand Attems je prejel Veliki križ avstrijskega cesarskega reda Leopolda in Zlati križ za zasluge.

Sklici

Viri in Literatura

Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681.

Franz Ilwof: Die Grafen von Attems. Graz 1897, S. 24–136 (Digitalisat).

Ferdinand Attems In: Österreichisches Biographisches Lexikon (Digitalisat). Heinrich Attems: Die Landeshauptleute Ferdinand und Ignaz Maria, Grafen von Attems. In: Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark. Sonderband 6, 1962, S. 39–45 (Digitalisat). DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734. DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333. Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154.

Kategorija:Attemsi