Sierra Madre je najdaljše gorovje na Filipinih. Razteza se na več kot 540 kilometrov in se razteza od province Cagajan do province Quezon v smeri sever-jug na vzhodnem delu Luzona, največjega otoka arhipelaga. Na vzhodu ga obdaja Tihi ocean, na severozahodu dolina Cagajan, na srednjem zahodu osrednji Luzon in na jugozahodu Calabarzon. Nekatere skupnosti vzhodno od gorovja, vzdolž obale, so manj razvite in tako oddaljene, da so dostopne le z letalom ali ladjo.U.S. Coast and Geodetic Survey (1919). "United States Coast Pilot Philippine Islands Part 1", pg. 44. Government Printing Office, Washington.
Največje zavarovano območje v državi, naravni park Severna Sierra Madre, je na severnem delu gorovja v provinci Isabela. Park je na Unescovem začasnem seznamu za vpis na seznam svetovne dediščine. Okoljevarstveniki, strokovnjaki in znanstveniki pozivajo vlado, naj vključi tudi druge parke v gorovju Sierra Madre na seznam Unescovih lokacij, ki bi vključeval celotno gorovje od province Cagajan do province Quezon.
Geografija
Na severu se gorovje začne v provinci Cagajan in konča na jugu v provinci Quezon. V provinci Nueva Vizcaja leži gorovje Caraballo med Sierra Madre in Cordillera Central.
Na splošno velja prepričanje, da gorovje služi kot zaščita Luzona pred tajfuni. Vendar je resnično učinkovito le za dolino Cagajan, kjer sta izpostavljenost vetru in padavine, ki jih povzroča tajfun, zmanjšana. Za preostali del Luzona vzdolž njegovih zahodnih pobočij, kot je Metro Manila, padavine dejansko povečajo orografski dvig.
Najvišja točka gorovja ni jasna, več vrhov pa velja za najvišje. Gora Anacuao v provinci Aurora se dviga na 1850 m, medtem ko je gora Cetaceo v Cagajanu na podobni nadmorski višini. Vendar pa je odprava septembra in oktobra 2012 na goro Guivan (Nueva Vizcaja) predhodno izmerila nadmorsko višino 1915 m na vrhu.
Reke
Seznam večjih rek vzdolž gorovja po dolžini: Cagajan – 518 km Pampanga – 270 km Ilagan – 189 km Angat – 153 km Agosr – 93,8 km Pinacanauan – 82,6 km Umiray – 80,6 km Palanan – 79 km Marikina – 78 km Abuan – 70 km Aguang – 52 km Kaliwa – 31,3 km
Slapovi
Daranak, Tanaj, Rizal Daranak, Tanaj Eva, Doña Remedios Trinidad Lucab, Doña Remedios Trinidad Secret, Doña Remedios Trinidad Talon , Doña Remedios Trinidad Talon Pedro, Doña Remedios Trinidad 13. , Doña Remedios Trinidad Verdivia, Doña Remedios Trinidad Zamora, Doña Remedios Trinidad Ditumabo Mother, San Luis, Aurora
Ekoregije Sierra Madre pokrivata dve ekoregiji. Luzonski deževni gozdovi pokrivajo spodnja pobočja gorovja in so značilni po Dipterocarpaceae. Luzonski gorski deževni gozdovi pokrivajo dele gorovja nad 1000 metri nadmorske višine in so značilni po gozdovih Laurisilva, hrasta in lovorjevih dreves.
Narodni parki Narodni park Aurora Memorial Narodni park Biak-na-Bato Narodni park Fujot Springs
Druga zavarovana območja
Zaščitena pokrajina reke Amro Gozdni rezervat porečja Angat Zaščitena pokrajina Casecnan Zaščitena pokrajina reke Dinadiawan Rezervat porečja La Mesa Zaščitena pokrajina Magapit Naravni park severne Sierre Madre Gozdni rezervat porečja Pantabangan–Carranglan Zaščitena pokrajina in morska pokrajina Peñablanca Zaščitena pokrajina Quezon Zaščitena pokrajina Quirino Zaščitena pokrajina Simbahan-Talagas Zaščitena pokrajina Talaytay Zaščitena pokrajina zgornjega porečja reke Marikina
Aktivni vulkani Vulkan Cagua, aktivni vulkan v provinci Cagajan, ki je zadnjič izbruhnil leta 1907.
Biotska raznovrstnost
Gorovje Sierra Madre je bogato z genetsko, vrstno in habitatno raznolikostjo, saj milijonom ljudi zagotavlja hrano, vodo in zavetje. V gorovju je več porečij in nekaj najstarejših gozdov na Filipinih. Ti gozdovi so nekateri največji preostali gozdni bloki v državi, vključno s starodavnim dipterokarpnim gozdom, gorskimi gozdovi in obsežnimi nižinskimi gozdovi.
Gozdovi in porečja Sierra Madre so dom nekaterih najbogatejših divjih združb v državi. Samo v naravnem parku Severna Sierra Madre je mogoče najti več kot 291 vrst ptic in 25 endemičnih sesalcev.
Endemična flora in favna Naravni park severne Sierre Madre, največje zavarovano območje v gorovju Sierra Madre, je dom endemičnih dipterokarpnih dreves iz rodov Hopea in Shorea, orhidej, kot je Dendrobium aclinia, stročnice Milletia longipes in člana družine citrusov Swinglea glutinosa
V gozdu je aprila 2010 znanost opisala endemično vrsto kuščarjev, varana iz severnega gozda Sierra Madre – Varanus bitatawa (splošno ime: Butikav), čeprav sta ga avtohtona ljudstva Aeta in Ilongot poznala in uporabljala kot vir hrane. Gozdni varan iz severnega gozda Sierra Madre je eden od treh sadjejedih kuščarjev v družini Varanidae, skupaj z V. olivaceus in V. mabitang. Vse tri sadjejede kuščarje najdemo le na Filipinih.
Endemična sesalca v Sierri Madre sta rovka Sierra Madre in gozdna miš Sierra Madre.
Neendemična flora in favna Pterocarpus indicus ("Narra"), nacionalno drevo Filipinov, Agathis dammara ("Almaciga") in Diospyros blancoi ("Kamagong") najdemo v gorovju Sierra Madre.
Oriolus isabellae, filipinski orel (Pithecophaga jefferyi) in filipinski krokodil (Crocodylus mindorensis) so kritično ogrožene vrste, ki jih najdemo na razdrobljenih lokacijah.
Človeške dejavnosti
Izguba gozdov zaradi antropogenih dejavnosti Gozdni habitat gorovja Sierra Madre je ogrožen zaradi človekovih dejavnosti. Naseljenci, ki živijo na spodnjih delih pobočij, se običajno preživljajo z delom v sečnji in proizvodnji oglja. Nekateri deli gozdnega pokrova so že gozd druge rasti. Degradacija gozdov na najmanj 1400 hektarjih na leto je posledica nezakonite sečnje dreves, požigalništva, zbiranja drv za kurjavo, nezakonitega lova in širjenja stanovanj.
Rudarstvo Rudnik zlata in bakra v občini Kasibu, Nueva Vizcaya, upravlja korporacija OceanaGold s sedežem v Avstraliji. Rudnik Didipio je obsežen rudnik na odprtem kopu na oddaljeni lokaciji, lokalni prebivalci pa trdijo, da je podjetje močno poškodovalo okolje kilometre okoli lokacije in zatrlo dolgoletno kmetijsko gospodarstvo. Oceana še naprej uveljavlja pravico do obratovanja kljub izteku dovoljenja in nasprotovanju organiziranih lokalnih prebivalcev, katoliške cerkve in svetovnih okoljskih skupin.
Projekt hidroelektrarne Projekt jezu Kaliva z imenom Nov stoletni vodni vir v Sitio Cablao, Brgy. Pagsangahan, General Nakar, Quezon / Sitio Queborosa, Brgy. Magsaysay, Infanta, Quezon ogroža ogrožene vrste, ki živijo v redkem preostalem gozdu Sierra Madre in življenja avtohtonih prebivalcev na tem območju. Ta projekt je nadomestil nizki jez Kaliva, ki ni bil uresničen, in pod novo upravo je Rodrigo Duterte odobril predlog, ki ga bi financirala Kitajska. Poleg uničenja ekološko pomembnih gozdov se jez sooča tudi s polemiko glede izpolnjevanja svojih finančnih zahtev s kitajskim posojilom z 2,0-odstotno obrestno mero namesto z japonskim posojilom z 1,25-odstotno obrestno mero. Projekt se še naprej sooča z močnim nasprotovanjem javnosti, vendar si vlada želi nadaljevati. Gradnja jezu Kaliva se je začela leta 2022.
Prizadevanja za ohranjanje narave Fundacija Mabuvaja je nevladna organizacija, katere cilj je zaščititi in ohraniti filipinske krokodile ter druge endemične in ogrožene vrste. Delujejo predvsem v mestih Divilican in San Mariano v Isabeli. Program koridorja biotske raznovrstnosti Sierra Madre je v nacionalnih poročilih o biotski raznovrstnosti opisan kot pobuda organizacije Conservation International Philippines, osredotočena na ohranjanje biotske raznovrstnosti znotraj koridorja.
Filipinski predsednik Benigno Aquino III je 19. junija 2012 zaradi tropske nevihte Ondoy 26. septembra 2009 podpisal razglas št. 413, s katerim je vsak 26. september razglasil za Dan reševanja Sierra Madre, da bi ozavestil o koristih, ki jih prinaša Sierra Madre, ter o tveganjih in nevarnostih njenega zanemarjanja. Razglas poziva tudi »vse sektorje družbe in vlado«, naj združijo moči pri izvajanju dejavnosti, namenjenih ohranjanju Sierra Madre, ter naj načrtujejo, pripravijo in izvedejo dejavnosti v počastitev dneva reševanja Sierra Madre.št. 413, 19. junij 2012, Declaring September 26 of every year as "Save Sierra Madre Day"
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
Sierra Madre Biodiversity Corridor
Kategorija:Gore na Filipinih