Bohol (), uradno Provinca Bohol (; ), je otoška provinca na Filipinih v regiji Central Visaje, in jo sestavlja sam otok ter 75 manjših okoliških otokov. Tu živi ljudstvo Boholano. Njegovo glavno mesto je Tagbilaran, največje mesto v provinci. S površino 4821 km² in obalo, dolgo 261 km, je Bohol deseti največji otok na Filipinih.The Island-Province of Bohol Retrieved November 15, 2006.
Provinca Bohol je prvovrstna provinca, razdeljena na 3 kongresna okrožja, ki obsegajo 1 sestavno mesto in 47 občin. Ima 1109 barangajev.
Provinca je priljubljena turistična destinacija s svojimi plažami in letovišči. Najbolj priljubljena atrakcija so Chocolate Hills, številne vzpetine rjavih apnenčastih formacij. Formacije si je mogoče ogledati s kopnega (z vzponom na najvišjo točko) ali iz zraka z ultralahkimi letali. Otok Panglao, ki leži jugozahodno od Tagbilarana, je znan po svojih potapljaških lokacijah in je redno uvrščen med deset najboljših potapljaških lokacij na svetu. Številna turistična letovišča in potapljaški centri so posejani po južnih plažah. Filipinski nartničar, eden najmanjših primatov na svetu, je avtohtonega izvora na otoku.
To je bila domača provinca Carlosa P. Garcie, osmega predsednika Republike Filipini (1957–1961), ki se je rodil v Talibonu na Boholu.Bountiful Bohol Retrieved November 15, 2006.
15. oktobra 2013 je Bohol opustošil potres z magnitudo 7,2, katerega epicenter je bil 6 km južno od Sagbajana. Potres, ki je prizadel tudi južni Cebu, je zahteval skupno 222 življenj in 374 ranjenih. Uničil ali poškodoval je tudi številne boholske cerkve.Philippines quake hits Cebu and Bohol BBC News. Retrieved on October 15, 2013Powerful quake kills 74 people, destroys heritage churches in Bohol, Cebu GMA News Online. Retrieved on October 15, 2013
Leta 2023 je bil otok Bohol imenovan za Unescov globalni geopark, prvi na Filipinih.
Bohol je tudi provinca z največ mesti na Filipinih, skupaj 47 mest in enim sestavnim mestom, Tagbilaran.
Etimologija Bohol torej izhaja iz lokalne besede bo-ol, vrste drevesa, ki je uspevalo na otoku. Podobno kot v nahuatlu se je črka h v sredini uporabljala za prepisovanje glotalnega presledka, ki je pogost fonem v jezikih Filipinov. Prvotno ime se je ohranilo kot Bool, barangaj ali vas v mestu Tagbilaran, kjer naj bi pristal Miguel López de Legazpi.
Zgodovina Zgodnja zgodovina Pozna kovinska doba do protozgodovinskega obdobja (3000 pr. n. št.) Regija jugovzhodnega Bohola, zlasti zaliv Cogtong v Candijaju in polotok Anda, je znana kot zibelka boholske civilizacije zaradi arheoloških najdb predkolonialnih petroglifov in starodavnih trupel iz grobišč, ki so bila shranjena v lesenih krstah v obliki čolna. Pokop v krste iz čolnov je bil razširjen na Mindanau, Palavanu, Negrosu, Panaju, Marandukueu in Masbateju, pa tudi po vsej jugovzhodni Aziji na Borneu in v Vietnamu. Danes lokalni zdravilci in šamani še vedno izvajajo obrede pagdivata oziroma daritve duhovom za srečo, ki so v Lamanok Pointu v Andi. Lesene krste iz čolnov naj bi izvirale izpred 6000 let, iz kovinske dobe v protozgodovinsko obdobje. Narodni muzej Filipinov je izkopal in dokumentiral 9 lokalnih jam za ohranitev. Človeški ostanki, najdeni v jugovzhodnem Boholu, so vsebovali tudi umetno spremenjene lobanje oziroma obliko vezanja glave, ki so jo starodavne skupnosti izvajale skozi zgodovino.
Žal so se v času ameriške kolonialne vladavine v 1920-ih zgodile kraje in ropanja svetih grobišč človeških ostankov s strani ameriških univerz, zlasti na Univerzi v Michiganu in Univerzi Bucknell. Univerza v Michiganu ima do 22 človeških ostankov, odvzetih iz Carmen in Mabinija na Boholu.
12. do 16. stoletje
V zgodnjem 17. stoletju je oče Ignacio Alcina zapisal, da je neki Datung Sumanga iz Leyteja snubil princeso Bugbung Humasanum iz Bohola in se z njo poročil po napadu na cesarsko Kitajsko in sta bila nato predhodnika tamkajšnjih ljudi. Leta 1667 je oče Francisco Combes v svoji Historia de Mindanao omenil, da so nekoč v svoji zgodovini prebivalci Panglaa napadli Bohol in nato vsilili svojo gospodarsko in politično prevlado na tem območju. Prejšnje prebivalce otokov so zaradi vojne imeli za svoje sužnje, o čemer priča na primer Datu Pagbuaya, eden od vladarjev Panglaa, ki je Datuja Sikatuno smatral za svojega vazala in sorodnika. Invazija prebivalcev Panglaa na Bohol je začela Bo-ol. Bo-ol je cvetel pod vladavino dveh bratov vladarjev Panglaa: Datuja Dailisana in Datuja Pagbuaye, s trgovinskimi povezavami, vzpostavljenimi s sosednjimi državami jugovzhodne Azije, zlasti s Sultanatom Ternate. Razcvet trgovine je posledica njegove strateške lege ob prometnih trgovskih kanalih Cebu in Butuan. Da bi druge države, kot je Ternate, dobile dostop do prometnih trgovskih pristanišč Visaje, morajo najprej vzpostaviti diplomatske vezi z kraljestvom Bohol.
Odnosi med Sultanatom Ternate in Bo-olom so se poslabšali, ko je sultan Ternate izvedel za žalostno usodo svojega odposlanca in njegovih mož, ki sta jih vladajoča poglavarja Bo-ola usmrtila kot kazen za zlorabo ene od konkubin. Tako so leta 1563 Ternati napadli Bohol. Sultan Ternate je poslal dvajset joangov, ki so se prevarantsko izdajali za trgovce, da bi napadli Bohol. Prebivalci Bohola, ki so bili presenečeni, se niso mogli braniti pred Ternatanskimi napadalci, ki so bili opremljeni tudi s sofisticiranim strelnim orožjem, kot so muškete in arkebuze, ki so jih priskrbeli Portugalci, kar Boholanosu še ni bilo znano. V tem spopadu je življenje izgubilo na tisoče prebivalcev Boholana, vključno s Pagbuayevim bratom Datujem Dailisanom. Po napadu se je Datu Pagbuaya, ki je ostal edini vladajoči poglavar otoka, odločil, da bo skupaj z ostalimi svobodnjaki zapustil Bohol, saj so otok Bohol imeli za nesrečnega in prekletega. Naselili so se na severni obali otoka Mindanao, kjer so ustanovili naselje Dapitan.
Otok je bil 16. marca 1565 sedež prve mednarodne mirovne pogodbe in enotnosti med domačim kraljem Datujem Sikatuno in španskim konkvistadorjem Miguelom Lópezom de Legazpijem, sklenjene prek krvne zveze, ki jo danes mnogi Filipinci poznajo kot Sandugo.
Špansko kolonialno obdobje (1500–1890)
Prvi stik otoka s španskimi raziskovalci se je zgodil leta 1565. 16. marca 1565 je španski raziskovalec Miguel López de Legazpi prispel na Bohol v iskanju začimb in zlata. Potem ko je prepričal datuje (ki so spremljali sile Malukujev na napadu Dauisov leta 1563), je Legazpi sklenil mirovni pakt z Datujem Sikatuno. Ta pakt je bil potrjen s sandugom (krvnim sporazumom) med obema možema. Ta dogodek, ki se danes preprosto imenuje Sandugo ('ena kri'), se na Boholu vsako leto praznuje med festivalom Sandugo. Sandugo je upodobljen tudi na provincialni zastavi in pečatu Bohola.The Bohol Flag and Seal Retrieved November 15, 2006.
V času španske dobe sta se na Boholu zgodila dva pomembna upora. En je bil Tamblotova vstaja leta 1621, ki jo je vodil Tamblot, babajlan. Ta upor je naletel na povračilne ukrepe špansko-sugbuhanonskih sil v Cebuju. 6. januarja 1635; po ukazu Juana de Alcaraza, alcalde-župana Cebuja, se je sila 50 španskih in 1000 visajskih vojakov spopadla z uporniki in se naselila v Boholu."Jesuits In The Philippines (1581-1768)" Page 325 "Juan de Alcarazo, župan Cebuja, je na otok pohitel s 50 španskimi in 1000 visiajskimi vojaki. 6. januarja 1622 je prišlo do ostro bitke med delom te sile in 1500 uporniki. Ker so se španske muškete izkazale za še vedno učinkovite, so se uporniki umaknili v utrjeno območje, ki so ga zgradili in v katerem je bilo okoli templja diuata 1000 hiš. Alcarazo je napadel in ga v dveh tednih zavzel, s čimer je zlomil upor. Vrnil se je na Cebu, a se je bil prisiljen vrniti šest mesecev pozneje, da bi dokončal pomiritev otoka."
Drugi je bil znameniti upor Dagohoy, ki velja za najdaljšega v zgodovini Filipinov. Ta upor je vodil Francisco Dagohoy, znan tudi kot Francisco Sendrijas, od 1744 do 1829. Španski popis leta 1818 v Buzeti je pokazal, da je bilo na otoku Bohol 33.584 domačih družin in 64 špansko-filipinskih družin, natančneje, število špansko-filipinskih družin in kraj njihovega prebivališča sta naslednja: 2 (Hibi Paminuitan), 9 (Dauis), 3 (Baclayon), 1 (Dimiao), 3 (Loay), 6 (Guindulman) in 41 špansko-filipinskih družin v Inabangi.
1. septembra 1847 sta generalni guverner Narciso Claveria in guverner-intendent Visayas Francisco de la Canal uradno predlagala ločitev Bohola, skupaj z otokoma Siquijor in Camiguin, od province Cebu. Trdili so, da je Cebu s 330.000 prebivalci, 56 mesti in 190 ligami obale na velikem ozemlju težko upravljati. Cebu, Camotes in Bantayan so združili v eno provinco s skupno 37.269 davkoplačevalci, Bohol, Camiguin in Siquijor pa v novo samostojno politično-vojaško provinco z 28.420 davkoplačevalci (kar predstavlja skupno 124.657 prebivalcev).
Kraljica Izabela II. Španska je 3. marca 1854 izdala kraljevi odlok št. 66, s katerim je formalno ustanovila provinco Bohol. Za prvega politično-vojaškega guvernerja je bil imenovan inženirski kapitan Guillermo Kirkpatrick, s čimer je bilo ukinjeno vojaško poveljstvo na otoku. Na Bohol je prispel 19. junija 1854 in za glavno mesto nove province izbral Tagbilaran.National Archives of the Philippines. Erección de Pueblos: Bohol. SDS No. 013937, Expediente 7 (1847–1890). Manila, Philippines.
Okoli leta 1860 je bila politično-vojaška vlada Bohola dejansko suspendirana, njeno upravljanje pa je bilo spet podrejeno provinci Cebu.ref>Guia de Forasteros en Filipinas para el ano de 1865. Establecimento de los Amigos del Pais. 1865. p. 125.</ref>Guía de forasteros en Madrid para el año de 1863. Madrid: Imprenta Nacional (Madrid). 1863. pp. 212–213. 22. julija 1864 se je skupaj s Siquijorjem ponovno odcepil od Cebuja. Popis prebivalstva leta 1879 je pokazal, da ima Bohol 253.103 prebivalcev, razdeljenih med 34 občin.History of Bohol Retrieved November 15, 2006.
Na kulturo Boholanov sta med kolonizacijo vplivali Španija in Mehika. Številni tradicionalni plesi, glasba, jedi in drugi vidiki kulture imajo precejšen vpliv hispanskega porekla.
Filipinsko-ameriška vojna (1899-1902) Potem ko so ZDA v špansko-ameriški vojni premagale Španijo, so ZDA dobile celotne filipinske otoke. Vendar pa je pod novo razglašeno neodvisno vlado, ki jo je ustanovil general Emilio Aguinaldo in ki je niso priznale ZDA, Bohol upravljal kot Gobierno de Canton.
Med posledično filipinsko-ameriško vojno so ameriške čete marca 1899 mirno zavzele otok. Septembra 1900 pa je polkovnik Pedro Samson povedel 2000 upornikov zaradi krutega ravnanja s temi vojaki in uničenja, ki so ga povzročile. Kot odgovor na Samsonov upor so ameriške sile sprejele politiko požgane zemlje in požgale 20 od 35 mest na Boholu. Na jugovzhodnem delu otoka so bila mesta, kot so Duero, Jagna in Candijay, požgana v iskanju borcev za svobodo, ki so se upirali ameriški invaziji na nove neodvisne Filipine.
V Jagni so filipinski gverilci, ki jih je vodil kapitan Gregorio "Guyo" Casenas, načrtovali prehiteti ameriško garnizijo, na žalost je lokalni župan njihove načrte razkril ameriškim vojakom, kar je povzročilo pokol v Lonoju ali bitko pri Lonoju, v kateri so ameriške čete iz zasede ubile 406 filipinskih vojakov, medtem ko so bili 3 Američani ubiti. General Hughes je oktobra 1901 vodil kampanjo zatiranja, uničil številna mesta in decembra 1901 zagrozil, da bo požgal Tagbilaran, če se uporniki ne predajo. Pantaleon E. del Rosario se je nato pogajal o predaji upornikov. Približno v istem obdobju, 20. oktobra 1901, je bil Bohol organiziran kot provinca v skladu z določbami zakona o deželni vladi filipinske komisije. Dve leti kasneje so bila nekatera mesta konsolidirana, s čimer se je 35 občin zmanjšalo na 32.
Druga svetovna vojna: Japonska okupacija (1942–1945) Japonske čete so se v Tagbilaranu izkrcale 17. maja 1942. Boholanos se je boril v gverilskem odporu proti japonskim silam. Bohol so kasneje osvobodili lokalni gverilci ter filipinske in ameriške čete, ki so se izkrcale 11. aprila 1945.