Italica () je bilo starodavno rimsko mesto v Hispaniji; leži blizu mesta Santiponce v provinci Sevilla v Španiji. Leta 206 pr. n. št. ga je ustanovil rimski general Scipion Afričan kot kolonijo za svoje italske veterane in po njih poimenoval.Appian, Iberian Wars 38 Italica je kasneje rasla in privabljala nove priseljence z italijanskega polotoka ter otroke rimskih vojakov in domačinke. Med italskimi naseljenci sta bili veja gensa Ulpia iz umbrijskega mesta Tuder in veja gensa Aelia iz mesta Hadria, bodisi soustanovitelji mesta bodisi kasnejši priseljenci, ki so prispeli v neznanem času; Ulpi Traiani in Aelii Hadriani so bili potomci rimskih cesarjev Trajana in Hadrijana, oba rojena v Italici.Bennett, Julian (2001). Trajan. Optimus Princeps. Bloomington: Indiana University Press. P. 1-3. To je akademsko soglasje in tradicionalno stališče, ki ga zastopa večina zgodovinarjev, kot sta Julian Bennet in Anthony R. Birley. Po drugi strani pa španska zgodovinarka Alicia M. Canto od leta 2003 trdi, da so bili »Trahijci«, družina, za katero se običajno domneva, da je umbrijska in je postala sorodna Ulpijem, prvotna očetova družina Trajana in pomembna lokalna avtohtona družina, ne pa italski priseljenci. (cf. Las raíces béticas de Trajano: los 'Traii' de la Itálica turdetana, y otras novedades sobre su familia). This position, however, departs from the dominant view in academia.
Po mnenju nekaterih avtorjev je bila Italica tudi rojstni kraj Teodozija.Po mnenju Hidacija in Zosima se je Teodozij rodil v "Kauki v Galeciji" (današnja Koka, Segovija, Španija), medtem ko Marcelin Komes in Jordanes njegov rojstni dan postavljata v Italiko (blizu Santiponce) v Betiki, enako kot cesarja Trajan in Hadrijan. Avrelij Viktor, Temistij, Pakat Drepanij in Klavdijan, čeprav Italike ne omenjajo izrecno, prav tako navajajo, da je imel Teododij iste korenine kot Trajan. To nedoslednost med starodavnimi avtorji so sodobni učenjaki pojasnili na različne načine, pri čemer so jo pripisali tudi napakam ali interpolacijam. Tisti, ki dajejo prednost Kavku kot dejanskemu rojstnemu kraju, trdijo tudi, da je Italika poznejši izum, namenjen prav povezavi Teodozija s Trajanom. Martin Almagro Gorbea, čeprav prav tako daje prednost Kavku pred Italiko, trdi, da so sodobni zgodovinarji glede tega vprašanja razdeljeni.El Disco de Teodosio, Martin Almagro Gorbea, 2000Alicia M. Canto "Sobre el origen bético de Teodosio I el Grande, y su improbable nacimiento en Cauca de Gallaecia", Latomus. Revue d'Études Latines 65.2, 2006,388-421. "Itálica, sedes natalis de Adriano. 31 textos históricos y argumentos para una secular polémica", Athenaeum. Studi di letteratura e Storia dell'Antichità 92.2, 2004, 367–408.
Zgodovina Ustanovitev
Italika je bila prvo rimsko naselje v Španiji. Leta 206 pr. n. št. jo je ustanovil Publij Kornelij Scipion med drugo punsko vojno blizu domačega iberskega mesta Turdetanov (ki sega vsaj v 4. stoletje pr. n. št.) kot naselje za svoje italske veterane, mešanico socijev in rimskih državljanov, zato so jo po njenih prebivalcih poimenovali Italica.Roman-Italic migration in Spain, in The origins of the Social War, Emilio Gabba Bližnje rimsko mesto Hispalis (Sevilla) je bilo in bo ostalo večje mesto, vendar je pomen Italice izhajal iz njenega slavnega izvora in dejstva, da je bila dovolj blizu Guadalquivirja, da je lahko nadzorovala območje.Appian, Iberian Wars 38
Vetus urbs (prvotno ali 'staro' mesto) se je razvilo v uspešno mesto, zgrajeno po hipodamskem uličnem načrtuAlicia M. Canto, "Die 'vetus urbs' von Italica: Probleme ihrer Gründung und ihrer Anlage", Madrider Mitteilungen 26, 1985, 137-148 (spec. fig. 1). z javnimi stavbami in forumom v središču, povezanim z živahnim rečnim pristaniščem. Italica je cvetela zlasti pod Hadrijanovim pokroviteljstvom, tako kot mnoga druga mesta v cesarstvu pod njegovim vplivom v tem času, vendar je bila še posebej priljubljena kot njegov rojstni kraj. Mesto je razširil proti severu kot nova urbs (novo mesto) in ga na njegovo zahtevo povzdignil v status kolonije kot Colonia Aelia Augusta Italica, čeprav je Hadrijan izrazil presenečenje, saj je že uživala pravice municipija.Aulus Gellius (Noct. Attic. XVI, 13, 4) Dodal je tudi templje, vključno z ogromnim in edinstvenim Traianeumom v središču mesta, v čast svojemu predhodniku in posvojenemu očetu, ter obnovil javne stavbe.
Italica je začela propadati že v 3. stoletju, ko je premik struge reke Guadalquivir pustil njeno rečno pristanišče visoko in suho, medtem ko je v bližini še naprej rasel Hispalis. Premik reke je bil verjetno posledica zamuljenja, razširjenega problema v antiki, ki je sledil odstranitvi gozdne odeje.
Pozna antika Mesto je bilo morda rojstni kraj cesarja Teodozija I.Marcellinus: Chronicon Marcellini comitis, ad ann.. 379 A.D.: Theodosius Hispanus Italicae divi Traiani civitatis a Gratiano Augusto apud Sirmium... imperator creatus est..." in njegovega najstarejšega sina Arkadija (rojenega v Španiji leta 377 n. št., med očetovim izgnanstvom).Cf. A.M. Canto, op.cit 2006, 413, nr. 6 and pp. 398, 405, 409 and 415.
Italica je bila v pozni antiki dovolj pomembna, da je imela svojega škofa, v vizigotski dobi pa je imela garnizijo. Obzidje je leta 583 n. št. obnovil Leovigildo med svojimi boji proti Hermenegildu.John of Biclaro, Chronicles
Ponovno odkritje in izkopavanja V zadnjih stoletjih so ruševine postale predmet obiskov, občudovanja in obupa številnih tujih popotnikov, ki so pisali o svojih vtisih in jih včasih tudi ilustrirali. Vendar ugled, zgodovina in slava Italice niso bili dovolj, da bi jo rešili pred nenehnim plenjenjem in stalnim kamnolomom materialov od antike do sodobnosti. Leta 1740 je mesto Sevilla odredilo rušenje obzidja amfiteatra, da bi zgradili jez na Guadalquivirju, leta 1796 pa je bil vetus urbs uporabljen za gradnjo novega Camina Real v Extremaduri. Prvi zakon o zaščiti območja je začel veljati leta 1810 pod Napoleonovo okupacijo, s čimer je bilo ponovno uvedeno njegovo staro ime Italica in dodeljen letni proračun za redna izkopavanja.
Eden prvih izkopavalcev je bil britanski trgovec s tekstilom in prebivalec Seville Nathan Wetherell, ki je v 1820-ih v bližini Italice odkril skoraj deset rimskih napisov, ki so bili kasneje podarjeni Britanskemu muzeju.For the study of the inscriptions cf. Alicia M. Canto, Epigrafía romana de Itálica, Madrid, Complutense University, 1985, nr. 39, 71, 82, 86, 106, 115, 132, 150, 152 and 154. Redna izkopavanja pa so se začela šele v letih 1839–1840.Alicia M. Canto, "Ivo de la Cortina y su obra "Antigüedades de Itálica" (1840): Una revista arqueológica malograda", Cuadernos de Prehistoria y Arqueología de la Universidad Autónoma de Madrid 26, 2001, págs. 158-165. Ko so se izkopavanja proti koncu 19. stoletja okrepila, je nekaj mozaičnih tal pridobila grofica Lebrijska. Ohranjeni so v palači, ki jo je grofica zgradila v ta namen, Palači grofice Lebrijske. Arheolog, ki je takrat odgovoren za izkopavanja, Rodrigo Amador de los Ríos, je poskušal razveljaviti to, kar je imel za rop in ne za konservacijo s strani grofice, vendar se ni strinjala z njegovimi pritožbami. Z kraljevim odlokom iz leta 1912 je bila Italica razglašena za narodni spomenik, vendar sta bila šele leta 2001 jasno določena arheološko najdišče Italica in območja varstva.
== Najdišče
Ker nobeno sodobno mesto ni prekrilo številnih stavb v Italici iz obdobja nova urbs, je rezultat nenavadno dobro ohranjeno rimsko mesto s tlakovanimi rimskimi ulicami in mozaičnimi tlemi, ki so še vedno na mestu. Številne bogate najdbe si lahko ogleda tudi v Arheološkem muzeju v Sevilli, kjer je znameniti marmorni kip Trajana.
Arheološko najdišče Italica obsega predvsem nova urbs s številnimi lepimi stavbami iz Hadrijanovega obdobja. Prvotni vetus urbs (staro mestno jedro) leži pod sedanjim mestom Santiponce.
Obsežna izkopavanja in obnova najdišča so bila opravljena nedavno in se nadaljujejo.
Majhne terme in gledališče so med najstarejšimi vidnimi ostanki, oba zgrajena pred Hadrijanom.
Amfiteater v Italici je bil takrat tretji največji v rimskem cesarstvu, nekoliko večji od amfiteatra v Toursu v Franciji. Sprejel je 25.000 gledalcev, kar je približno polovico manj kot Kolosej v Rimu. Velikost je presenetljiva, saj naj bi bilo takrat prebivalstvo mesta le 8000 in kaže, da je lokalna elita s pomočjo iger in gledaliških predstav, ki so jih financirali kot magistrati in javni uradniki, izkazovala status, ki se je razširil daleč preko same Italike.
Iz istega obdobja izvira elitna četrt z več lepimi (in dragimi) hišami, okrašenimi s čudovitimi mozaiki, ki so vidne še danes, zlasti: Hiša Eksedre Hiša Neptunov mozaik Hiša ptic mozaik Hiša planetarija mozaik Hiša Hilas Hiša rodoskega dvorišča.
Traianeum Traianeum je bil velik, impozanten tempelj v čast cesarja Trajana, ki ga je zgradil njegov posvojeni sin in naslednik Hadrijan. Zaseda osrednjo dvojno insulo na najvišji točki nova urbs. Meri 108 x 80 m in ga obdaja velik trg s portikom, okoli katerega se izmenjujejo pravokotne in polkrožne eksedre, v katerih so skulpture. Tempeljsko območje je bilo okrašeno z več kot sto stebri dragega marmorja Cipollino iz Evbeje in različnimi fontanami.P. León, Traianeum de Itálica, Sevilla, 1988.
Akvadukt
Akvadukt, dolg 37 km, je bil prvič zgrajen v 1. stoletju našega štetja in podaljšan pod Hadrijanom, da bi dodal oddaljenejši vir za oskrbo razširjenega mesta.Alicia M. Canto, "El acueducto romano de Itálica", Madrider Mitteilungen 20, 1979, 282-337. There is a more complete 2002 digital version. Napajal je ogromno cisterno na robu mesta, ki je ostala nedotaknjena.M. Pellicer, "Excavaciones en Italica (1978-79). Muralla, cloacas y cisterna", Itálica, Santiponce (Sevilla), E.A.E. nr. 121, Madrid, 205-224: The reconstruction Nekateri stebri lokov so še vedno vidni v bližini mesta.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
Italica homepage from the Andalusian Council Historical overview from Livius.org Italica City Ruins details Exprilo
Kategorija:Rimska mesta v Španiji Kategorija:Leto 206 pr. n. št. Kategorija:Ustanovitve v 200. letih pr. n. št. Kategorija:Arheološka najdišča v Španiji