Ludvik I. ali Ludvik I. Bavarski (; 25. avgust 1786 – 29. februar 1868) je bil bavarski kralj od leta 1825 do revolucij v nemških državah leta 1848. Ko je bil prestolonaslednik, je bil vpleten v Napoleonove vojne. Kot kralj je spodbujal industrializacijo Bavarske in začel gradnjo Ludwigovega prekopa med rekama Majno in Donavo. Leta 1835 je bila na ozemlju Bavarske zgrajena prva nemška železnica med Fürthom in Nürnbergom, njegova kraljevina pa se je leta 1834 tudi pridružila gospodarski uniji Zollverein. Po julijski revoluciji v Franciji leta 1830 je Ludvikova prejšnja liberalna politika postala vse bolj represivna; leta 1844 se je soočil z nemiri zaradi piva na Bavarskem. Med revolucijami leta 1848 so se tudi na Bavarskem širili vse večji protesti in demonstracije študentov in srednjega razreda. 20. marca 1848 je abdiciral v korist svojega najstarejšega sina Maksimilijana.
Ludvik je po sestopu s položaja kralja živel še 20 let in ostal vpliven. Kot občudovalec antične Grčije in italijanske renesanse je bil pokrovitelj umetnosti in je naročil več neoklasičnih stavb, zlasti v Münchnu . Bil je navdušen zbiratelj umetnin, zbiral je slike iz zgodnjenemškega in zgodnjenizozemskega obdobja ter grško-rimske skulpture.
Vsi živeči legitimni predstavniki plemiške hiše Wittelsbach so njegovi posredni potomci.
Sklici
Viri
Heinz Gollwitzer, Ludwig I. von Bayern. Königtum im Vormärz, München 1986 (²1997).
Zunanje povezave
Kategorija:Odpovedali se prestolu Kategorija:Wittelsbachi Kategorija:Umrli leta 1868 Kategorija:Rojeni leta 1786 Kategorija:Članki, ki vsebujejo izrecno citirano slovensko besedilo Kategorija:Članki, ki vsebujejo nemško besedilo