Li Kejong (kitajsko: 李克用, pinjin: Lǐ Kèyòng) je bil kitajski general in politik turškega porekla (Šatuo), * 24. oktober 856, † 24. februar 908.
Od januarja 896 je nosil naziv knez Džina (kitajsko: 晉王, pinjin: Jìn wáng). Kneževina Džin je po propadu dinastije Tang leta 907 postala dejansko neodvisna država. Li Kejong je v obdobju Kasnejšega Tanga služil kot džjeduši (pokrajinski vojaški guverner) in igral odločilno vlogo pri razvoju politične moči Šatuojev v regiji, ki ustreza današnji kitajski provinci Šanši. Njegov sin Li Cunšu (cesar Džuangdzong), rojen njegovi konkubini gospe Cao, je nasledil očeta kot knez Džina in leta 923 postal ustanovni cesar dinastije Kasnejši Tang.
Izvor Li Kejong je bil rojen leta 856 med vladavino cesarja Šuandzonga in se je verjetno imenoval Džuje. Njegov oče je bil Džuje Čišin, poglavar Šatuojev, ki so živeli ob reki Šenvu v današnji kitajski provinci Šanši. Njegova mati je bila gospa Čin, za katero ni znano, ali je bila očetova žena ali konkubina. Li Kejong je bil Džuje Čišinov tretji sin."舊五代史/卷25 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org (Çince). Arhivirano iz izvirnika 20. novembra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025.
Med vladavino cesarja Jidzonga, sina cesarja Šuandzonga, je bil general Kang Čengšun zadolžen za zatrtje upora, ki ga je začel Pang Šun v provinci Šu (današnji Šudžuv, provinca Džjangsu). General je leta 859 povabil Džuje Čišina, da se mu pridruži skupaj s četami Šatuojev. Džuje je povabilo sprejel. Li Kejong, ki je bil takrat star komaj 14 let, je zaradi izjemnega poguma, ki ga je pokazal med pohodom, postal znan kot "Sin letečega tigra".
Po zatrtju upora je cesar Jidzong nagradil Džuje Čišina za njegove prispevke s cesarskim priimkom Li in mu spremenil ime v Guočang. "資治通鑑/卷251 - 维基文库，自由的图书馆". zh.wikisource.org. Arhivirano iz izvirnika 6. oktobra 2025. Pridobljeno 10. decembra 2025. Domneva se, da je v tem času cesarski priimek Li dobil tudi Li Kejong. Li Guočang je bil kasneje imenovan za džjedušija podregije Dženvu v Notranji Mongoliji. Li Kejong je odšel s svojim očetom in služil pod njegovim poveljstvom.
Neodvisni knez dinastije Džin thumb|Kipa Li Kejonga (levo) in Abaodzija, postavljena v spomin na njuno srečanje leta 907; Huaren, Šanši Poleti 907 je Džu Čuandžong prisilil cesarja Aja, da mu je odstopil prestol, s čimer je končal dinastijo Tang. Ustanovil je dinastijo Kasnejši Ljang in vladal kot cesar Tajdzu. Večina vojaških guvernerjev dinastije Tang se mu je vsaj nominalno podredila. Izjeme so bili Li Kejong, Jang Vo z nazivom knez Hongnonga, Vang Džjan z nazivom knez Šuja in Li Maodžen z nazivom knez Čija. Vsi omenjeni so še naprej uporabljali nazive iz obdobja dinastije Tang, da bi pokazali zavrnitev podreditve Kasnejšemu Ljangu. Vang Džjan se je kmalu zatem razglasil za cesarja nove države Šu, na splošno znane kot Nekdanji Šu. Li Kejongova domena Džin je postala dejansko neodvisna država. Vang Džjan je Li Kejongu v pismu predlagal, naj tudi on privzame cesarski naziv, kar je Li Kejong zavrnil, češ da je še naprej zvest dinastiji Tang. Kasneje istega leta se je v prefekturi Jun v Datongu srečal z Jelujem Abaodzijem, vladarjem Kitanov, in poskušal pridobiti Jelujevo pomoč in zavezništvo proti Kasnejšemu Ljangu. Jelu se je sprva strinjal, kasneje pa je sklenil zavezništvo s Kasnejšim Ljangom.Zizhi Tongjian, vol. 266.
Na začetku leta 908 je Li Kejong hudo zbolel. Za svojega naslednika je imenoval svojega sina Li Cunšuja in ga zaupal svojemu bratu Li Keningu, Džang Čengjeju, Li Cundžangu, častniku Vu Gongu in generalnemu tajniku Lu Džiju. 24. februarja 908 je umrl. Nasledil ga je Li Cunšu, ki se je leta 923 razglasil za cesarja nove, po njegovem mnenju obnovljene, dinastije Kasnejši Tang. Očeta Li Kejonga je počastil s tempeljskim imenom Tajdzu.Zizhi Tongjian, vol. 272.
Sklici
Viri
New Book of Tang, vol. 218. Old History of the Five Dynasties, vols. 25, 26. New History of the Five Dynasties, vol. 4. Zizhi Tongjian, vols. 253, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 266. Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland. Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain & Ireland, zv. 17 (1885). F.W. Mote. Imperial China: 900–1800. Harvard University Press, 1999. ISBN 0-674-01212-7.
Kategorija:Rojeni leta 856 Kategorija:Umrli leta 908 Kategorija:Kitajski generali Kategorija:Kitajski politiki