Llanera (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na severnem delu osrednje Asturije, približno 11 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na Gijón, na severu na Corvero de Asturias, na jugu na Oviedo, na jugovzhodu na Siero, na severozahodu na Illas in na jugu na Las Regueras. Središče občine je v Posadi. Llanera je pomembno prometno vozlišče in industrijsko mesto.
Zgodovina V Llaneri so odkrili več najdb iz paleolitika kot kamnita orodja (npr. pestnjake) v Santo Firmeju, La Bérvoli in Caraviésu, ki so stara sto tisoč let. V jami Pruvia so odkrili najdbe človeške prisotnosti iz zgornjega paleolitika.
Gomilna grobišča v Sotu in nekaj drugih krajih so iz neolitika.
Iz vidika komuniciranja je bila Llanera pomembna za Rimljane, čeprav ni bilo mesto v tem času v današnji občini.
V srednjem veku je bilo več samostanov na območju. Največ zemljišč je posedovala stolna cerkev v Oviedu, ki se je lahko naprej širila po darovanju Alfonza III. in Ordoñuja II. Leonska kraljica Urraca je vse ozemlje Llanera darovala stolni cerkvi. Po razlastitvi cerkvenih zemljišč po Filipu II. je bila Llanera pod oblastjo Ovieda, kar je povzročalo več spopadov, ki so se ponavljali tudi v 17. in 18. stoletju.
V španski vojni za neodvisnost so Francozi veliko ljudi odpeljali v ujetništvo iz Llanere v Francijo. Kraj je pretrpel tudi težave karlističnih vojn.
V 19. stoletju se je Llanera osamosvojila od Ovieda. Začela se je industrializacija in so bile ustanovljene različne tovarne, ki so pridelovale posode, razstreliva in železne izdelke. Bila je tudi izgrajena železniška proga med Gijónom in Leónom, ki je imela pomembno vozlišče v Villaboni.
1936 so republikanci zavzeli Llanero v španski državljanski vojni. Mesto je bilo zvesto republiki in je sestavilo tudi delavsko milico za njeno podporo.
V 60. 20. stoletja se je naprej razvijala industrija. Na koncu stoletja so se nova podjetja in tovarne naselili v občino.
Geografija Površina Llanere je večinoma ravnica z nizkimi vrhovi. Najvišji vrh je Grofolí (582 m). Nahajajo se tu predvsem pašniki, hkrati je pomembo tudi gozdarstvo.
Glavne vrste dreves so bor, kostanj in hrast. Nekatera območja so pogozdovali z evkalipti.
Glavna reka je Nora (), ki je hkrati mejna reka med Llanero in Oviedom.
Gospodarstvo V občini se nahaja letališče Morgal, ki ima 890 m dolgo vzletišče.
Poljedelstvo ima manjšo vlogo. Pridelujejo pa predvsem krompir in koruzo v tej panogi. Večjo vlogo ima živinoreja (v prvi vrsti govedoreja).
Kultura Lucus Astrum so ostanki naselja iz rimljanskega obdobja, kjer je več antičnih spomenikov kot izrezljani kamniti kipi in bronasti kipi ter kovanci.
Cerkev sv. Mihaela v Villaderveyu je bila zgrajena v 15. stoletju. Cerkev sv. Jakoba v Arlósu je zgrajena v romanskem slogu.
Šport Okrog letališča Morgal je več športnih in prostočasnih ustanov kot gokartno igrišče, ki je poimenovano po Fernandu Alonsu, ki se je rodil tudi v Asturiji. Pri igrišču je še muzej, ki predstavi Alonsovo življenje in kariero.
Znane osebe Francisco Álvarez Martínez, kardinal
Sklici
Kategorija:Občine v Asturiji