Parres (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v vzhodni Asturiji, približno 64 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na Piloño in Cangas de Onís, na severozahodu na Colungo, na severu na Caravio, na severovzhodu na Ribadesello, na jugu na Amievo in Pongo. Središče občine je v Arriondasu. Od 2006 občina tesno sodeluje s sosednjo Caravio in Piloño.
Zgodovina Najstarejši ostanki, ki so jih odkrili v občini, so iz spodnjega in srednjega paleolitika. V jami El Taragañu so našli praglasbila, ki so bila pripravljena iz kosti. V jamah Fresnidiello, El Greyu in La Peruyal so odkrili najdbe iz neolitika in bronaste dobe.
V starem veku je verjetno pleme keltskih Kantabrov živelo na ozemlju, o katerem pričajo nagrobni kamni iz Fuentesa in Santa Tomása de Collía, ki so jih postavili Orgenomci, ki so bili kantabrsko pleme.
V 10. stoletju je bil Parres cerkvena posest. V 11.-12. stoletju je verjetno pripadal Aguilarjevi zemlji (danes Llanes).
1559 je Filip II. Španski ustanovil kraljevo občino v Parresu, ki jo je daroval družini Nevares.
1804 so ustanovili pločevinarno v Fontameñi. 1827 je postal Parres samostojna občino s središčem v Arriodasu. V drugi polovici 19. stoletja so izgradili ceste do Ovieda, Santanderja in Covadoge. 1903 je bila izgrajena tudi železniška proga med Oviedom in Santanderjem, ki je imela eno vozlišč v Parressu. Hkrati so izseljenci v Ameriki nakazovali en del svojih zaslužkov domačim, kar je tudi prispevali h gospodarskemu razvoju.
V 30. 20. stoletja je upadla gospodarska dejavnost, medtem ko so bili močno boji v španski državljanski vojni na območju.
V 60. in 70. 20. stoletja je bilo veliko izseljevanje iz občine na druge kraje Asturije ali Španije ali pa v tuje evropske države.
Geografija thumb|desno|Razgled na Picos de Europa iz Parresa Najvišji vrh je Picu Pienzu (1160 m), ki je meja med Parresem in Colungo. Gorovji Cea in Cetín ločita Parres od Amieve, Ponge in Piloñe. Na tem delu je najvišji vrh Mota de Cetín (1134 m).
Sestava površina je zapletena zaradi raznolikosti gorskih verig kot Sierra Sueva, Sierra del Fito, Sierra de Fontecha, Sierra de Faces in Sierra de la Frecha.
Občina ima le dve večji reki, Piloña in Sella.
Podnebje je zmerno in soparno, vendar v dolinah zaradi terena so lahko mikroklimatični dejavniki, ki se razlikujejo od splošnega podnebja.
Rastlinstvo je raznoliko. Na gorah rastejo bori, bodike, evkalipti, kostanji in lešniki. Največji gozdovi so na gorovjih Cea in Cetín. V rekah se obilno nahajajo postrvi in lososi.
Na gorskih pašniki se še pase avtohtonska asturijska konjska pasma aturcon (asturijski poni).
Najpogostejši ptici so sraka in vrana.
Gospodarstvo V zadnjih letih sta vzcvetela trgovina in stvoritveni sektor, kar je pozitivno vplivalo na prebivalstveno razvijanje. V Arriondasu je najpomembnejša bolnica vzhodne Asturije.
Nekoč sta prevladovala kmetijstvo in živinoreja v gospodarstvu, danes ti panogi zaposlujeta le 23 % prebivalstva. Večjo vlogo ima živinoreja, ki zagotavlja surovino mesni industriji.
Industrija je neznatna. Edina omembe vredna tovarna je mlekarna, ki se nahaja na meji Colunge.
Ribolov na rekah v veliki meri prispeva k razvoju turizma. Predvsem lovijo lososa.
Kultura thumb|desno|Tekmovalci se pripravijo na Las Piraguas/Les Piragües Cerkev Sv. Martina v Llamesu je zgrajena v preromanskem slogu. V poznejših prenovih so ji dodali romanske, gotske in renesančne elemente. Tudi je bila zgrajena v romanskem slogu cerkev Sv. Mihaela v Cofiñu.
Cerkev Sv. Antona v Nevaresu je bila nekoč kapela palače Estrada, so jo gradili v 17. stoletju.
Na koncu 17. in začetku 18. stoletja je bila zgrajena cerkev Sv. Janeza v San Juanu de Parres, ki ima veličasten zvonik.
Razen teh cerkvenih stavb je še mnogo drugih cerkev kapel v občini.
Najstarejša palača občine je palača Nevares iz 16. stoletja. V Badi sta kuriji La Casona in La Pedrera iz 16. stoletja, ki sta najlepša primera tukajšnjega baročnega stavbarstva.
Tukajšnje reke so odlične za veslanje v kanuju. V občini že od 1929 organiziranjo tekmovanja v kanuju na reki Sella, ki se imenuje , .
Znane osebe Miguel Ramos Corrada, filolog, strokovnjak asturijske književnosti
Sklici
Kategorija:Občine v Asturiji