Châteauneuf-du-Pape () je francosko vino z zaščiteno označbo porekla (AOC), ki prihaja z območja okoli istoimenskega kraja v vinorodni regiji Rona na jugovzhodu Francije. Gre za eno najbolj priznanih označb porekla v južnem delu doline Rone; vinogradi se razprostirajo okoli kraja Châteauneuf-du-Pape ter v sosednjih vaseh Bédarrides, Courthézon in Sorgues, ki ležijo med mestoma Avignon in Orange. Obsegajo nekaj več kot 3200 hektarjev (32 km²) in letno proizvedejo več kot 110.000 hektolitrov vina – na tem enem samem območju južne Rone se tako pridela več vina kot v celotni severni Roni.K. MacNeil (2001). The Wine Bible. Workman Publishing. p. 248. .
Danes Châteauneuf-du-Pape pogosto uvrščamo v geografsko regijo Provansa, čeprav je bilo območje zgodovinsko del pokrajine Comtat Venaissin. Večina strokovnjakov pa to vino (in druga vina iz južne Rone) obravnava ločeno od preostalih vin iz Provanse.
Zgodovina
Ime Châteauneuf-du-Pape dobesedno pomeni »papežev novi grad« in zgodovina te apelacije je tesno povezana s papeško zgodovino. Leta 1309 je papež Klemen V., nekdanji nadškof Bordeauxa, sedež papeštva preselil v mesto Avignon. Veljalo je, da so bili Klemen V. in poznejši »avignonski papeži« veliki ljubitelji burgundskih vin, zato so v času sedemdesetletnega avignonskega papeštva veliko prispevali k njihovi promociji.
V tistem času vinogradništvo v okolici Avignona ni bilo prav ugledno. Čeprav je avignonsko papeštvo veliko pripomoglo k ugledu burgundskih vin, so spodbujali tudi vinogradništvo v bližnji okolici, natančneje na območju od 5 do 10 km severno od Avignona, blizu bregov reke Rone. Pred obdobjem avignonskega papeštva so vinogradništvo na tem območju začeli in vzdrževali avignonski škofje, vendar predvsem za lokalno porabo.
Papež Janez XXII., naslednik Klemena V., je poleg burgundskega vina redno užival tudi vino iz vinogradov severno od mesta in veliko prispeval k izboljšanju tamkajšnjih vinogradniških praks. V času Janeza XXII. so vina s tega območja postala znana kot »Vin du Pape« (papeževo vino); ta izraz se je pozneje preoblikoval v »Châteauneuf-du-Pape«. Janez XXII. je dal zgraditi tudi grad, ki je danes simbol te apelacije.
V 18. stoletju so ta vina tržili pod imenom vin d'Avignon (avignonsko vino).
Zapisi iz začetka 19. stoletja omenjajo vina z imenom Châteauneuf-du-Pape-Calcernier; zdi se, da je šlo za vino lažjega sloga v primerjavi z današnjim vinom Châteauneuf-du-Pape. Zdi se, da je ugled vin tega območja v Franciji naraščal, dokler ga v začetku 1870-ih – torej prej kot večino drugih francoskih vinorodnih regij – ni prizadela trtna uš.Jancis Robinson (Ed.), The Oxford Companion to Wine, 3. Ed., Oxford University Press, 2006, , pp. 159-160 Pred prvo svetovno vojno se je večina vina Châteauneuf-du-Pape prodajala v Burgundijo kot t. i. vin de médecine (zdravilno vino), ki so ga dodajali tamkajšnjim vinom za povečanje njihove moči in vsebnosti alkohola.
Zgodnji predpisi AOC
V začetku 20. stoletja je območje Châteauneuf-du-Pape pestilo goljufanje pri proizvodnji vina; pravila za pridelavo vina Châteauneuf-du-Pape, pripravljena in sprejeta leta 1923, so bila prva pravila sistema Appellation Contrôlée (nadzorovana oznaka porekla) v Franciji in so služila kot vzorec za poznejša pravila AOC.Niels Lillelund: Rhône-Vinene JP Bøger - JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. , p. 127
Ta pravila so bila z nacionalno zakonodajo uradno potrjena 15. maja 1936, ko je bilo ustanovljenih šest območij AOC: Arbois, Cassis, Châteauneuf-du-Pape, Monbazillac in Tavel za vino ter Armagnac za žganje.
Prvotna pravila AOC so dovoljevala deset sort grozdja; leta 1936 so jih razširili na trinajst, leta 2009 pa na osemnajst. Baron Pierre le Roy z gradu Château Fortia je bil glavni snovalec teh predpisov, ki so določali minimalno vsebnost alkohola v vinih, omejitve pridelka ter vrste grozdja, ki so se smele gojiti na posameznih območjih.
Ena od baronovih zahtev je bila tudi, da se vinogradi ne smejo saditi na zemljiščih, ki niso bila dovolj sušna za uspevanje sivke in timijana.H. Johnson and J. Robinson The World Atlas of Wine p. 136 Mitchell Beazley Publishing, 2005; .
Leta 1954 je v javnosti odmevala novica o domnevnem opažanju »letečih cigar« oziroma neznanih letečih predmetov (NLP), podobnih letečim krožnikom, nad krajem Châteauneuf-du-Pape; govorilo se je, da se za tamkajšnje vino zanimajo vesoljci. Lokalni politiki, ki so v tem videli priložnost za promocijo vin svoje regije, so sprejeli odlok o prepovedi vstopa »letečih cigar« v njihov zračni prostor in njihovega pristajanja na njihovem ozemlju – odlok, ki velja še danes.F. Prial "WINE; "Identified Flying Object" The New York Times Jan 4, 1987 Legenda je med ljubitelji vina postala del izročila, po njej pa je poimenovano tudi vino Cigare Volant (francosko za »leteča cigara«), ki ga proizvajajo od leta 1984.
Podnebje in geografija Območje apelacije se razteza od vzhodnega brega reke Rone blizu mesta Orange na severozahodu do kraja Sorgues blizu Avignona na jugovzhodu. Nadmorska višina na najvišji točki v severnem delu apelacije dosega 120 metrov. Območje obsega 3200 hektarjev zemljišč z vsaj tremi različnimi vrstami tal oziroma »terroirji«. Na severu in severovzhodu glinena tla prekrivajo znameniti galets roulés – zaobljeni kamni oziroma prodniki. Ti kamni so znani po tem, da zadržujejo toploto, ki jo zagotavlja obilo sonca (približno 2800 ur letno) in jo ponoči oddajajo, s čimer pospešujejo zorenje grozdja; to poteka hitreje kot v vzhodnem delu apelacije, kjer prevladujejo peščena tla ali na jugu, kjer so tla bolj grobozrnata. Močan veter maestral odnaša vlago in tako še okrepi suho podnebje.Niels Lillelund: Rhône-Vinene JP Bøger – JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. , p. 124-125
Terroir Značilni terroir območja Châteauneuf-du-Pape zaznamuje plast kamnov, imenovanih galets roulés (prodniki). Gre večinoma za kremenove kamne, ostanke alpskih ledenikov, ki jih je reka Rona skozi tisočletja zgladila. Kamni čez dan zadržujejo toploto in jo ponoči oddajajo, kar lahko pospeši zorenje grozdja. Prav tako služijo kot zaščitna plast, ki v suhih poletnih mesecih pomaga zadrževati vlago v tleh.K. MacNeil The Wine Bible p. 250 Workman Publishing 2001 . Nekateri najuglednejši vinogradi na tem območju, na primer Château Rayas, so videti bolj tradicionalno in nimajo teh prodnikov. Najpogosteje gre za vinograde na pobočjih z južno lego, kjer bi toplota, ki jo ponoči oddajajo kamni, škodovala trtam in povzročila prezorelost grozdja.
La Crau La Crau je eden najbolj znanih vinogradov oziroma leg (t. i. lieux-dits) v območju Châteauneuf-du-Pape. Vinograd je v pretežni lasti posestva Domaine du Vieux Télégraphe, ki velja za enega klasičnih predstavnikov vin Châteauneuf, pomemben položaj pa tu ohranja tudi pridelovalec Henri Bonneau.Niels Lillelund: Rhône-Vinene JP Bøger – JP/Politikens Forlagshus A/S, 2004. , pp. 141–143. Vinograd je zelo bogat z omenjenimi zaobljenimi kamni, medtem ko je posestvo Domaine du Vieux Lazaret, ki v lasti družbe Vignobles Jérôme Quiot obsega več kot 100 hektarjev, največje.
Vino
Châteauneuf-du-Pape je lahko rdeče ali belo vino, vendar prevladujejo rdeča vina. Pravila za to označbo porekla do nedavnega niso dovoljevala pridelave roséja.
Vina so bila tradicionalno polnjena v značilne težke, temne steklenice z reliefnim odtisom papeških simbolov in insignij. V zadnjem času pa so številni pridelovalci opustili uporabo celotnega papeškega pečata in ga nadomestili s splošnejšim simbolom, pri čemer so ohranili enako težko stekleno embalažo.
Izbor grozdja Za Châteauneuf-du-Pape je bilo tradicionalno značilnih trinajst sort grozdja, vendar je različica pravil AOC iz leta 2009 ta seznam razširila na osemnajst sort, saj so različice blanc (bela), rose (rožnata) in noir (črna) nekaterih sort zdaj izrecno navedene kot ločene sorte.Décret n° 2009-1275 du 20 octobre 2009 relatif aux appellations d'origine contrôlées «Saint-Pourçain», «Bugey», «Roussette du Bugey», «Morey-Saint-Denis», «Tavel» et «Châteauneuf-du-Pape», Version consolidée au 24 octobre 2009 Že v prejšnji različici pravil so za sorti Grenache in Picpoul veljala različna pravila obrezovanja glede na to, ali je šlo za različico noir ali blanc, s čimer se je število prej omenjenih sort dejansko povečalo s trinajst na petnajst.K. MacNeil The Wine Bible p. 249, Workman Publishing 2001 .INAO: Appellation rules for Châteauneuf-du-Pape last updated March 28, 1993 (superseded by the 2009 version)www.chateauneuf.dk: Grapes, accessed on June 16, 2008
Dovoljene rdeče sorte so Cinsault, Counoise, Grenache noir, Mourvèdre, Muscardin, Piquepoul noir, Syrah, Terret noir in Vaccarèse (Brun Argenté). Bele in rožnate sorte so Bourboulenc, Clairette blanche, Clairette rose, Grenache blanc, Grenache gris, Picardan, Piquepoul blanc, Piquepoul gris in Roussanne. (Sorte, ki pred letom 2009 niso bile posebej navedene, so Clairette rose, Grenache gris in Piquepoul gris.)
Pri pridelavi rdečega in belega vina Châteauneuf-du-Pape so dovoljene tako rdeče kot bele sorte. Glede deleža posameznih sort grozdja ni omejitev, prav tako pa – v nasprotju z nekaterimi drugimi označbami porekla – dovoljene sorte niso razdeljene na glavne in dopolnilne sorte. Teoretično je torej mogoče pridelati sortno vino Châteauneuf-du-Pape iz katere koli od osemnajstih dovoljenih sort. V praksi pa je večina vin Châteauneuf-du-Pape zvrsti, v katerih prevladuje sorta grenache. Le ena od šestnajstih steklenic, pridelanih v tej regiji, vsebuje belo vino.
Sorta grenache noir je z 72-odstotnim deležem celotne vinogradniške površine leta 2004 močno prevladovala; sledita ji syrah z 10,5 % in mourvèdre s 7 %, pri čemer se je obseg nasadov obeh v zadnjih desetletjih povečal. Sorte cinsaut, clairette, grenache blanc, roussanne in bourboulenc zavzemajo po 1–2,5 % površin, preostalih sedem sort pa po 0,5 % ali manj.
Pogosta je vzgoja trt v obliki grma (t. i. gobelet), kar je tudi edini dovoljeni sistem vzgoje za prve štiri rdeče sorte. Donos je omejen na dve toni na aker.
Rdeča vina V večini rdečih vin Châteauneuf-du-Pape prevladuje sorta Grenache noir, čeprav nekateri pridelovalci uporabljajo večji delež sorte Mourvèdre. Grenache daje sladek sok, ki ima lahko ob visoki stopnji zrelosti konsistenco, podobno marmeladi. Sorto Syrah običajno dodajajo v zvrst zaradi barve in začimbnih not, medtem ko Mourvèdre vinu podari eleganco in strukturo. Nekatera posestva pridelujejo sortna vina (100-odstotni Grenache noir), medtem ko nekateri pridelovalci vztrajajo pri uporabi vsaj simbolične količine vseh trinajstih prvotno dovoljenih sort v svoji zvrsti. Eno redkih posestev, ki goji vse te sorte in jih dosledno uporablja v zvrsti, je Château de Beaucastel.
Rdeča vina Châteauneuf-du-Pape pogosto opisujejo kot vina z zemeljskimi in divjačinskimi notami ter pridihom katrana in usnja. V mladosti veljajo za robustna in bogata s tanini, z zorenjem pa ohranijo svojo bogato začimbnost. Pogosto izražajo arome suhih zelišč, značilnih za Provanso, ki jih imenujejo garrigue. Vina Châteauneuf-du-Pape, v katerih prevladuje sorta Mourvèdre, imajo običajno višjo vsebnost taninov in zahtevajo daljše zorenje v kleti, preden postanejo pitna.
Bela vina