Murong Ping (kitajsko: 慕容評, Múrong Ping) je bil član kitajskega šjanbejskega cesarskega klana, ki je vladal v dinastiji Zgodnji Jan, * ni znano, † 4. stoletje.
Zgodnje leta Leta 336 je bil Murong Ping svetovalec cesarja Murong Huanga na pohodu proti vzhodu. Vojska Zgodnjaga Jana je prečkala več kot 300 lijev zaledenelega morja in v Lilinkovu ujela in ubila cesarjevega mlajšega brata Morong Rena, ki je trdil, da je guverner Pingdžonga in vojvoda Liaodonga.
Leta 339 je Murong Ping s svojim bratom Murong Džunom in generaloma Džečong Mujugenom in Muju Nijem nepričakovano napadel Kasnejši Džao. Vojska je zajela več kot tisoč gospodinjstev in se vrnila. Generali Ši Čeng, Džinnu Hujan in Džjanvej so jih zasledovali. Murong Ping in drugi so se jim zoperstavili, premagali Ši Čenga ter obglavili Hujan Huanga in Džang Džija.《晋书》卷一百零九《资治通鉴》卷九十六
Vladavina Murong Džuna Murong Huanga je po smrti leta 348 nasledil njegov sin Murong Džun. Naslednje leto je umrl tudi cesar Ši Hu iz Džaoja in v državi so se začele borbe za nasledstvo med Ši Hujevimi sinovi in posvojenim vnukom Ši Minom. Ši Min je kasneje privzel svoj stari priimek Ran in ustanovil dinastijo Ran Vej. Murong Džun se je zato odločil izkoristiti priložnost in za vodjo kampanje proti Kasnejšemu Džaoju imenoval generala Murong Keja, za generalnega svetovalca Murong Pinga in za generala pomožne pravičnosti Jang Vuj. Vodje, znani kot "trije pomočniki", so v nekaj letih zasedli veliko ozemlja Džaoja. Murong Ping je poslal odposlance, da bi prepričali Džja Džjana, guvernerja Džangvuja, da bi se predal. Džja Džjan je zahtevo zavrnil in se v bitki pri Gaočengu spopadel z Murong Pingom. Murong Ping ga je premagal, ujel in obglavil več kot tri tisoč vojakov. Murong Džun je nato imenoval Murong Pinga za guvernerja Džangvuja.资治通鉴》卷九十八 Leta 351 je Murong Ping pri Lukouju napadel Vang Vuja, guvernerja Jovdžova. Ko je njegova vojska dosegla Nanan, je Vang Vu proti njemu poslal svojega generala Dženg Šanga. Murong Ping se je z njim spopadal in ga ubil. Huo Kan, guverner Džongšana se mu je predal.《晋书》卷一百一十《资治通鉴》卷九十九
Maja 352 je Murong Džun poslal Murong Pinga in poročnika Hou Kana z 10.000 konjeniki oblegat Ječeng. 《晋书》卷一百零七 Pridružili so se mu general Murong Džun, Mu Jugen in Huangfu Džen z 20.000 pešaki in konjeniki. Zoperstavil se jim je vejev general Džjang Gan s 5000 elitnimi vojaki in bil poražen. Več kot 4000 njegovih vojakov je bilo obglavljenih, sam pa se je umaknil v mesto. Avgusta 352 se je mesto predalo. Džjang Gan je storil samomor. Murong Ping je nato uničil Vej in poslal cesarico, Ran Džija, velikega poveljnika Šen Džonga, ministra za dela Tiao Jouja, direktorja sekretariata Nie Šionga, poveljnika prestolnice Dži Bija, direktorja sekretariata Li Juana ter kneze, ministre in uradnike Veja, pa tudi cesarsko kočijo in oblačila, v Džongšan. Minister za dela Vang Džjan, levi minister za dela Džang Čjan in desni minister za dela Lang Su so storili samomor. Murong Ping je bil nato imenovan za guvernerja Sidžova in je poveljnika obrambe Ječenga.《十六国春秋》
Leta 354 je Murong Džun prekinil odnose z Džinom in se razglasil za cesarja. Murong Pingu je ukazal, naj začasno prevzame odgovornost za vojaške zadeve na območju Luojanga, čeprav Zgodnji Jan takrat ni imel dovolj moči, da bi ga zasedel. Imenovan je bil za generala Džennana in vrhovnega poveljnika vojaških zadev provinc Čin, Jong, Ji, Liang, Džiang, Jang, Džing, Šu, Jan in Ju v Henanu. Kmalu zatem je bil imenovan za ministra za dela in generala konjenice ter povišan v kneza Šangjonga.
Li Li, Džang Ping, Gao Čang, Li Hu in Feng Jang, nekdanji generali Džaoja, so si prizadevali doseči neodvisnost od Zgodnjega Jana, Zgodnjega Čina in Jina. Februarja 358 je Murong Ping napadel Feng Janga, vendar mu je napad spodletel. Murong Džun mu je na pomoč poslal generala Mu Jugena, nakar je Feng Jang pobegnil v Jevang, vsi njegovi privrženci pa so se predali. Septembra je Murong Ping napadel Džang Pinga v Bingdžovu. Več kot sto utrdb v Bingdžovu se je predalo, Džang Ping pa je pobegnil v Pingjang. Leta 359 sta Murong Ping in prefekt Čangleja Fu Jan s 50.000 pešaki in konjeniki odpravila na pohod proti Džuge Jouju, prefektu Tajšana, ki je z 20.000 vojaki napadel Jan pri Dnogeju.《资治通鉴》卷一百
Leta 360 je cesar Murong Džun hudo zbolel in za regenta prestolonaslednika Murong Veja imenoval svojega sposobnega mlajšega brata, velikega maršala Murong Keja. Za njegove pomočnike je imenoval Murong Pinga, ministra za dela Jang Vuja in Mu Jugena. Kmalu zatem je Murong Džun umrl. Nasledil ga je Murong Vej.《资治通鉴》卷一百零一
Murong Kejevo regentstvo Murong Vej je imenoval Murong Keja za velikega kanclerja in ministra cesarskega sekretariata, ki je hkrati deloval kot vojvoda Džova. Murong Pinga je imenoval za velikega učitelja in pomočnika pri upravljanju države in Mu Jugena za velikega preceptorja. Mu Jugen je imel kot general višji status od Murong Keja in Murong Pinga. Ker ni bil pripravljen podrediti se Murong Keju, je nameraval umoriti Murong Keja in Murong Pinga in s pomočjo vojske uzurpirati prestol. Murong Keja in Murong Pingja je najprej lažno obtožil izdaje mladega cesarja in cesarice vdove Kezuhun ter prosil za dovoljenje, da bi ju s cesarsko stražu usmrtil. Cesarica vdova mu je verjela, mladi cesar pa ne in ni hotel izdati odloka o njuni usmrtitvi. Murong Ke je prepoznal njegove načrte in po posvetovanju z Murong Pingom cesarju na skrivaj poročal o Mu Jugenovih zločinih. Mu Jugen, njegova žena in sodelavci so bili usmrčeni. 《晋书》卷一百一十一 Murong Ke kot regent se je o pomembnih odločitvah posvetoval z Murong Pingom. Njegovo regentstvo je bilo uspešno. Učinkovito je upravljal državo in jo širil proti jugu na ozemlje Džina. Murong Pingov prispevek k njegovim uspehom ni jasen.
Leta 361 je Murong Vejev priljubljen čarovnik Ding Džin želel pridobiti Murong Kejevo naklonjenost in mu svetoval, naj ubije Murong Pinga. Predlog je Murong Keja razjezil in je cesarja zaprosil za Ding Džinovo aretacijo in usmrtitev.
Februarja 364 sta Murong Ping in general Li Hong zavzela nekaj ozemlja v Henanu, napadla Šučuang in ubila Li Fuja, guvernerja Jingčuana. Zatem sta napadla okrožja Runan. Guverner Džu Bin je pobegnil v Šoujang. Murong Ping je zavzel Šuanhu in nato oblegal okrožje Čen. Guverner Džu Fu je mesto obranil, 《晋书》卷八 Murong Ping pa je kljub temu preselil več kot 10.000 gospodinjstev v Jov in Dži.
Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop in vrnitev pooblastil Murong Veju. Murong Vej je njun odstop zavrnil.《答慕容恪、慕容评》
Leta 367 je Murong Ke zbolel. Vedel je, da je Murong Ping po naravi sumničav in da je njegov mlajši brat Murong Čui, veliki general Južne ekspedicije in guverner Džingdžova, sposoben general. Poskušal je prepričati Murong Pinga, Murong Veja in Murong Vejevega polbrata Murong Dzanga, da vojaško oblast predajo Murong Čuju, vendar Murong Ping po Murong Kejevi smrti istega leta tega ni storil. Namesto tega je za velikega maršala imenoval svojega mlajšega brata Murong Čonga, kneza Džongšana, s čimer je pridobil nadzor nad vojsko. Murong Ping je postal regent in si oblast delil z cesarico vdovo Kezuhun.
Ko je za Murong Kejevo smrt izvedel Fu Jian, kralj Čina, je poskušal osvojiti Zgodnji Jan. V Zgodnji Jan je kot odposlanca poslal visokega uradnika Guo Biana, da bi prepričal Janovega ministra za delo Huangfu Džena, da bi se uprl, vendar mu to ni uspelo.
Murong Pingovo regentstvo Murong Ping je bil očitno zelo sposoben general, kot regent pa je bil nesposoben in pokvarjen. Leta 368 so se vojvoda Džina Fu Liu, vojvoda Džaoja Fu Šuang, vojvoda Veja in vojvoda Čina uprli Fu Džijanu in poiskali pomoč v Zgodnjem Janu. Visoki uradniki Zgodnjega Jana so v tem videli priložnost za uničenje Čina, Murong Ping pa se je zavedal, da je Čin velika sila in da ga ne bo lahko zavzeti, četudi je bil v notranjih sporih. Poleg tega mladi cesar ni bil tako moder kot njegov oče, Murong Ping pa ne tako moder kot Murong Ke. Zavedal se je, da je dovolj močan, da zaščiti meje svoje države, za uničenje Čina pa ne. Proti Činu zato ni izvedel nobene vojaške operacije. Decembra je bil upor štirih vojvod Zgodnjega Čina zadušen.
Septembra istega leta je Jue Van, levi namestnik ministra za osebje, opazil, da plemstvo svoje fevde formalno prepušča navadnim ljudem, ki plačujejo davke njim in ne dvoru Jana. Pokvarjena praksa je postala tako obsežna, da dvor ni imel denarja niti za plače uradnikov. Jue Van je cesarju predlagal ustrezne reforme, s čimer se je cesar strinjal in ga postavil za odgovornega z izvedbo reform. Jue Vanu je uspelo prepričati 200.000 ljudi, da so ponovno plačevali davke dvoru. Ukrepi so seveda povzročili zamero plemstva. Jue Van je novembra istega leta umrl. Večina zgodovinarjev meni, da je umrl zaradi starosti in bolezni, Knjiga Džina pa navaja, da ga je zastrupil Murong Ping, ki je zaradi njegovih reform utrpel velike izgube.
Aprila 369 je Huan Ven začel velik pohod proti Zgodnjemu Janu. Vse vojske, ki jih je proti njemu poslal Murong Ping, so bile poražene. Junija je bila poražena celo glavna vojaška enota pod poveljstvom Murong Dzanga. Julija sta se Murong Vej in Murong Ping v strahu za svoje življenje nameravala vrniti v staro prestolnico Helong. General Murong Čui, čigar moč je Murong Ping zmanjšal, se je kljub temu želel dokončno upreti napadalcu. Murong Ping je hkrati poslal odposlanca v Čin s prošnjo za pomoč in obljubo, da bo Činu v zameno prepustil Luojang. Septembra sta Murong Čui in Murong De premagala Huan Vena. Kmalu zatem je prispela vojska Čina in ponovno premagala Huan Vena, da ni bil več sposoben napasti Jan.《资治通鉴》卷一百零二
Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta kmalu zatem sprejela dve uničujoči odločitvi. Murong Čui je zahteval, da se njegovi generali za zasluge ustrezno nagradijo, vendar Murong Ping tega ni hotel odobriti. Odločitev je privedla do več sporov med Murong Čuijem in Murong Pingom, ki so končali na sodišču. Cesarica vdova je obrekovala Murong Čuijeve vojaške dosežke in celo načrtovala njegov umor. V spletkah je iz strahu sodeloval tudi Murong Ping. Murong Kejev sin Murong Kai in Murong Čujev stric Lan Džjan sta o zaroti obvestila Murong Čuija in predlagala, naj odstrani Murong Pinga in Murong Dzanga, vendar se Murong Čui ni hotel boriti proti lastni družini. Novembra je poskušal pobegniti v Longčeng, vendar so njegov načrt odkrili in ga zasledovali. V Fanjangu so zasledovanje prekinili. Murong Čuiju so predlagali, naj se vrne v Ječeng in prevzame oblast. Murong Čui se je bal neuspeha in je predlog zavrnil in pobegnil v Čin, kjer ga je Fu Džijan imenoval za generala svoje predhodnice.《晋书》卷一百二十三
Murong Ping je oktobra v Čin poslal Liang Čena, ki je po vrnitvi opozoril Murong Pinga, da je Čin grožnja, česar niti Murong Vej niti Murong Ping nista jemala resno.
Druga velika napaka cesarice vdove in Murong Pinga je bila, da Činu nista nameravala odstopiti obljubljenega Luojanga. Čin je v Vej kot odposlanca poslal Ši Veja, s katerim so ravnali bahato in skrajno nespodobno. Decembra 369 je jezni Fu Džijan poslal proti Zgodnjemu Veju generala Vang Menga z vojsko 60.000 mož.