Nuša Derenda, slovenska pevka zabavne glasbe, * 30. marec 1969, Brežice.
Kariera Nuša je že zgodaj začela s prepevanjem, pela je v zborih, nastopala kot solistka na prireditvah, obiskovala glasbeno šolo in se učila igrati harmoniko. Ob koncu osnovne šole se je pridružila skupini mladih glasbenikov in to so bili njeni prvi koraki v svet "zabavljaštva". Obiskovala je tudi krajši pevski tečaj pri Nadi Žgur, ki ji je pomagala izpiliti pevsko tehniko. V srednji šoli je spoznala svojega bodočega soproga Frenka Derenda. Glasbena skupina, v kateri je igral, je ravno iskala pevko in izbrana je bila Nuša, ki se je tako resneje podala na pot pridobivanja novih glasbenih izkušenj. Čeprav se je usmerila v poklic in že delala kot pripravnica v vrtcu, hkrati pa obiskovala tudi študij ob delu na višji vzgojiteljski šoli, so jo petje v skupini in potovanja po Evropi vlekla vedno globlje v glasbo. Leta 1990 se je omenjena zasedba razšla, ustanovljena pa je bila nova glasbena skupina Karavans, s katero so zaživeli in pričeli s profesionalnimi nastopi v Sloveniji, Nemčiji, Švici in ZDA. Njihovo ustvarjanje je trajalo sedem let, ki so bila, kot sama pravi, lepa ter nepozabna, a tudi zelo naporna, saj so imeli od 150 do 180 nastopov letno.
Po poroki (1995) in rojstvu dveh sinov se je odločila za samostojno kariero v Sloveniji. Njen prvi odmevnejši nastop se je zgodil leta 1999 na Slovenski popevki; skladba "Vzemi me veter", ki jo je zanjo napisala njena prijateljica Majda Arh, je po mnenju strokovne žirije zmagala, ona pa je prejela tudi nagrado za najboljšo izvedbo. Opazila sta jo avtorja Matjaž Vlašič in Urša Vlašič, ki sta ustvarila njen prepoznaven zvok in napisala večino njenih uspešnic. Sledilo je prelomno leto 2000: nastale so uspešnice "Čez dvajset let", "Ne kliči me", "Boginja" in "Ni mi žal", zgodili so se trije odmevni festivalski nastopi, in sicer na Melodijah morja in sonca (Ne kliči me − 2. mesto), na Slovenski popevki (Čez 20 let − nagrada za najboljšega izvajalca; 3. mesto) in Hit festivalu (Ni mi žal − 1. mesto). Konec leta je izšel njen najbolje prodajan album Ni mi žal, ki se je še pred uradno predstavitvijo prodal že v 6.500 izvodih in tako dosegel zlato naklado.
Leta 2001 je zastopala Slovenijo na Pesmi Evrovizije. Skladba "Energy" je požela veliko navdušenje, stavnice pa so drugič, po Darji Švajger leta 1995 in zadnjič do sedaj, napovedovale zmago slovenski pesmi. Nastopila je v dvorani Parken Stadium na Danskem (Kobenhaven) pred 35-tisočglavo množico. Po glasovanju je zasedla 7. mesto izmed 26 držav, kar je še danes, skupaj ravno z omenjeno "Prisluhni mi" Darje Švajger, najboljša slovenska uvrstitev na Evrosongu in velja za vrhunec njene kariere.
Istega leta je prejela viktorja popularnosti na področju glasbe, ki ga podeljuje revija Stop, dobitnika pa izglasujejo bralci. V svojo zbirko priznanj je dodala še zlatega petelina za pesem "Ni mi žal". Po zaslugi uspešnega nastopa na Evrosongu je gostovala še v romunskem Brașovu na mednarodnem pop festivalu Golden Stag, kjer je dobila posebno nagrado ministrstva za kulturo za najboljšo interpretacijo. Ustavila se je tudi v Nemčiji na Eurosong fan club partyju v Kölnu in imela samostojen koncert, konec leta pa je bila povabljena na Hrvaško na Zadarfest. Uspešno leto se je zaključilo z nominacijo za laskavi naslov Slovenka leta 2001.
Leto 2002 je zaznamovala zmaga na Slovenski popevki (po izboru gledalcev) s pesmijo "Pesek v oči", v začetku meseca decembra pa je izšla že njena tretja samostojna plošča z naslovom Na štiri oči. V letu 2003 se je s skladbo "V ogenj zdaj obleci me" ponovno udeležila HIT festivala, na katerem je že drugič zmagala. Aprila 2004 je izdala album Največje uspešnice, na katerem se nahaja 20 njenih najbolj priljubljenih pesmi. Zanj je prejela srebrno plaketo ZKP RTV SLO. Septembra tega leta se je udeležila 3. mediteranskega festivala Megahit v Turčiji in zasedla 3. mesto s skladbo "Devil". Leta 2005 je prekinila uspešno sodelovanje z avtorjema Matjažem in Uršo Vlašič iz javnosti neznanih razlogov. Njuna tedaj zadnja zanjo napisana uspešnica je bila skladba "Noe, Noe" (EMA 2005).
Po številnih uspešnicah in zmagah na vseh pomembnih slovenskih festivalih si je Derenda postavila nove izzive. Leta 2006 je izvedla dva razprodana samostojna koncerta v Cankarjevem domu, na katerih je nastopila skupaj s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV SLO, dirigentom Patrikom Greblom ter gostoma Ditko Haberl in Johnnyjem Loganom. Leta 2007 je po krajšem premoru od snemanja novih skladb izdala balado "Luč", ki jo je zanjo napisal Omar Naber. Leta 2008 je ob podpori avtorja in producenta Raaya ter založbe Menart izdala nov album Prestiž; odmevnejše skladbe s tega albuma so bile "Danes vračam se", "Modro morje", "Luč" in "To je ljubezen". Leta 2008 je ponovno napolnila Cankarjev dom s svojim že drugim velikim samostojnim koncertom To je ljubezen, tokrat z gosti Eldo Viler, Janezom Lotričem in Tonyjem Cetinskim. Sledilo je nekaj uspešnih sodelovanj s slovenskimi in tujimi glasbeniki, kot so Slapovi (Ko mi rečeš, da me ljubiš, 2008), Omar Naber (Duša moje duše, 2010), Željko Krušlin Kruška (Smotala si me, 2011) in drugi.
Leta 2011 je ob desetletnici skladbe "Energy" s posebnim evrovizijskim koncertom Neustavljiva energija že četrtič napolnila Cankarjev dom; gosti so bili Darja Švajger, Maja Keuc in skupina Pepel in kri. Leta 2012 je ponovno združila moči z Vlašičema in se vrnila na slovenske festivalske odre: julija je zmagala na Melodijah morja in sonca s skladbo "Za stare čase", septembra pa na Slovenski popevki s skladbo "Naj nama sodi le nebo", ki jo je zapela v duetu z Markom Vozljem. Leta 2013 je izdala nov album Za stare čase s skladbami, pod veliko večino katerih sta se ponovno podpisala zakonca Vlašič. Leta 2013 je ob petnajstletnici svoje samostojne kariere napolnila še Križanke, tokrat z gosti Omarjem Naberjem, Tomažem Vozljem, Darjo Švajger, Alenko Godec in Piko Božič. Leta 2014 je postala stalni del festivala Brežice, moje mesto, na katerem vsako leto priredi svoj koncert Nušin večer. Leta 2018 je ob dvajsetletnici svoje kariere izvedla že četrti samostojni koncert v Cankarjevem domu, ki je potekal pod naslovom Čez dvajset let. Na njem je zapela tudi s sinom Matevžem.
V zadnjih letih je nanizala še nekaj uspešnic, kot so "Naj mi dež napolni dlan", "Sto in ena", "Pokliči kdaj" s Tilnom Lotričem in božična "Beli oblaki, bele snežinke" s Poskočnimi, ki je v dobrem mesecu po premieri presegla pol milijona ogledov na YouTubu. Vse več se pojavlja tudi v gledališču (muzikali): v letih 2017−19 je igrala teto Ano v muzikalu Vesna.
Derenda je kot samostojna pevka šestkrat napolnila Cankarjev dom (2006 – dvakrat, 2008, 2011, 2018 in 2023) in enkrat Križanke (2013), trikrat je zmagala na Slovenski popevki (1999: Vzemi me veter, 2002: Pesek v oči, 2012: Naj nama sodi le nebo), dvakrat na Hit festivalu (2000: Ni mi žal, 2003: V ogenj zdaj obleci me), enkrat na Melodijah morja in sonca (2012: Za stare čase) in enkrat na Emi (2001: Ne, ni res / Energy).
Diskografija
Leto Album Skladbe1999 Vzemi me, veter Vzemi me veter (Majda Arh - Majda Arh - Matija Oražem); Če boš moj (Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem); Preveč zaljubljena (Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem); Poletna noč (Mojmir Sepe - Elza Budau - Matija Oražem); Sonce, prinesi mi (Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem); To niso sanje (Matija Oražem - Damjana Kenda Hussu - Matija Oražem); Nekaj lepega je v meni (Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem); Tega ne zdržim (Matija Oražem - Janko Smisl - Matija Oražem); O, ne govori (Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem); Ko pogledaš me (Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem); Ti še ne veš (Matija Oražem - Damjana Hussu Kenda - Matija Oražem); Poletna noč (remix)2000 Ni mi žal Ni mi žal; Ne kliči me; Čez dvajset let; Boginja; Zaupaj mi; Peš okrog sveta; Kamor me vodi srce; Dan po tebi mi diši; Gdje Dunav ljubi nebo; Still I wait for you2001 Energy Energy (angleška verzija); Ne, ni res (slovenska verzija); Ne, ni res (plejbek); Still I Wait For You; Energy (video)Festivali Roko na srce (M. Vlašič - U. Vlašič) Ako moj je grijeh (M. Vlašič) Gabriel (M. Vlašič) You're History (M. Vlašič - L. Lonchina - M. Vlašič, B. Grabnar) Tell Me (C. Fugaru - M. Fugaru - B. Grabnar, M. Vlašič) Amazing Grace (ljudska - B. Grabnar) Energy (remix) (M. Vlašič - U. Vlašič, L. Lonchina - B. Grabnar, M. Vlašič)2002 Na štiri oči Na štiri oči; Kot da je prvič; Lepo mi je; Zdaj verjamem; Poljub v slovo; Romeo in Julija; Pesek v oči; Eurosong (mix); Nisem kot ti; Roko na srce; Ne izgubljaj časa z mano; Ne, ni res; Cuando calienta el sol2004 Največje uspešnice V ogenj zdaj obleci me; Ne, ni res; Čez dvajset let; Ne kliči me; Vzemi me veter; Prvič in zadnjič; Ni mi žal; Pesek v oči; Preveč zaljubljena; Kamor me vodi srce; Romeo in Julija; Boginja; Na štiri oči; Peš okrog sveta; Nekaj lepega je v meni; Moja soseska; Poljub v slovo (Aleš Klinar/Anja Rupel/Aleš Čadež, Aleš Klinar); V sanjah (Primož Peterca/Primož Peterca/Rok Golob); Kot da je prvič; Zdaj verjamemDevil Devil, Open Up Your Heart, Energy, Gabriel, You're History2005 Moj svet Noe, Noe (Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar) Reci (Matjaž Vlašič - Urša Vlašič - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar) Glas harmonike (Lojze Slak - Fani Požek - Boštjan Grabnar) Počakaj me z jutrom (Marko Pezdirc - Toni Gašperič - Marko Pezdirc, Dušan Šuštar) (duet z Markom Pezdircem in Zlatimi muzikanti) Najin svet (Oto Pestner - Dare Hering - Jani Hace) (duet z Otom Pestnerjem) Sreča na vrvici (Dečo Žgur - Svetlana Makarovič - Boštjan Grabnar) Disco hit mix (Ni mi žal, V meni je moč, Ni me strah, V ogenj zdaj obleci me) (Matjaž Vlašič, Aleš Klinar - Urša Vlašič, Anja Rupel, Alenka Godec - Aleš Klinar, Franci Zabukovec) (duet z Alenko Godec) Ljubav koja boli (Matjaž Vlašič - Robert Pilepić - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar) Energy (remix) (Matjaž Vlašič - Lucienne Lonchina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar) Devil (Matjaž Vlašič - Lucienne Lonchina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar) Amazing Grace (tradicionalna - tradicionalna - Boštjan Grabnar) I'm Not for You (Aleš Klinar - Aleš Klinar, Anja Rupel - Aleš Klinar, Aleš Čadež) (z Alenko Godec, s Piko Božič in z Anjo Rupel) Noe, Noe (Matjaž Vlašič - Lucienne Lonchina - Matjaž Vlašič, Boštjan Grabnar)