Pensilvanija (uradno ) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalači potekajo skozi njeno sredino.

Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pensilvanija ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware.

Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona.

Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight).

Zgodovina Staroselska poselitev Zgodovina človeških prebivališč v Pensilvaniji sega na tisoče let pred ustanovitvijo kolonialne province Pensilvanije leta 1681. Arheologi verjamejo, da je do prve poselitve obeh Amerik prišlo pred vsaj 15.000 leti, v zadnjem ledeniškem obdobju, čeprav ni jasno, kdaj so ljudje prvič naselili današnja Pensilvanijo. Pred 10.000 do 16.000 leti so ameriški domorodci prečkali obe celini in prispeli v Severno Ameriko. Meadowcroft Rockshelter v okrožju Jefferson vključuje najzgodnejše znane znake človekove dejavnosti v Pensilvaniji in morda celotni Severni Ameriki, vključno z ostanki civilizacije, ki je obstajala pred več kot 10.000 leti in je morda nastala pred kulturo Clovis. Do leta 1000 n. št. je domorodno prebivalstvo Pensilvanije v nasprotju s svojimi nomadskimi predniki lovci-nabiralci razvilo kmetijske tehnike in mešano živilsko gospodarstvo.

Ko se je začela evropska kolonizacija Amerik, sta Pensilvanijo naseljevali vsaj dve veliki indijanski plemeni. Prvi, Lenape so govorili algonkvinski jezik in so naseljevali vzhodno regijo države, takrat znano kot Lenapehoking. Vključevala je večino današnjega New Jerseyja ter regije Lehigh Valley in Delaware Valley v vzhodni in jugovzhodni Pensilvaniji. Ozemlje Lenape se je končalo nekje med reko Delaware na vzhodu in reko Susquehanna v osrednji Pensilvaniji. Drugo pleme, Susquehannock, je govorilo irokeški jezik in je imelo sedež v zahodni Pensilvaniji od države New York na severu do Zahodne Virginije na jugozahodu, vključno z rekami Susquehanna, Allegheny in Monongahela v bližini današnjega Pittsburgha."On the Susquehannocks: Natives having used Baltimore County as hunting grounds - The Historical Society of Baltimore County". www.HSOBC.org. Retrieved August 17, 2017. Evropske bolezni in nenehne vojne z več sosednjimi plemeni in skupinami Evropejcev so oslabile ti dve plemeni in sta bili finančno močno zaostali, saj so jima Huroni in Irokezi med bobrovimi vojnami preprečili pot proti zahodu v Ohio. Ko so izgubili število in zemljo, so Huroni zapustili velik del svojega zahodnega ozemlja in se približali reki Susquehanna, plemena Irokezi in Mohavk pa so se preselila severneje. Severozahodno od reke Allegheny so bil irokeški Petuni,"Early Indian Migration". GenealogyTrails.com. Retrieved August 17, 2017.Garrad, Charles "Petun and the Petuns" ki je bil med bobrovimi vojnami razdeljen v tri skupine: Petun iz New Yorka, Wyandot iz Ohia in Tiontatecaga iz reke Kanawha v južni Zahodni Virginiji. Južno od reke Allegheny je bil narod, znan kot Calicua,Extrapolation from the 16th-century Spanish, 'Cali' ˈkali a rich agricultural area – geographical sunny climate. Also 1536, Cauca River. Britannica Concise Encyclopedia. 'Cali', city, metropolis, urban center. Pearson Education 2006. "Calica", Yucatán place name called rock pit. Sp. root: "Cal", limestone. Also today, 'Calicuas', supporting cylinder or enclosing ring, or moveable prop as in holding a strut. ki je bil morda del kulture Monongahela.

17.stoletje

Tako Nizozemci kot Angleži so zahtevali obe strani reke Delaware kot del svojih kolonialnih dežel v Ameriki. Prvi so se polastili Nizozemci.

Do 3. junija 1631 so Nizozemci začeli naseljevati polotok Delmarva z ustanovitvijo kolonije Zwaanendael na mestu današnjega Lewesa v Delawaru. Leta 1638 je Švedska na območju današnjega Wilmingtona v Delawaru ustanovila kolonijo Nova Švedska v regiji Fort Christina. Nova Švedska je trdila in večinoma nadzorovala spodnjo regijo reke Delaware (deli današnje Delaware, New Jersey in Pensilvanija), vendar je tam naselila le malo kolonistov.

12. marca 1664 je kralj Karel II. Angleški podelil Jakobu II., Yorškemu vojvodi, donacijo, ki je vključevala vsea dežele, vključene v prvotno Virginia Company iz Plymouth Grant-a in druge dežele. Ta podpora je bila v nasprotju z nizozemsko zahtevo za Novo Nizozemsko, ki je vključevala dele današnje Pensilvanije.

24. junija 1664 je Yorški vojvoda prodal del velike donacije, ki je vključevala današnji New Jersey, Johnu Berkeleyju in Georgeu Carteretu za lastniško kolonijo. Zemljišča še ni bilo v angleški lasti, prodaja pa je potekala v delu Nove Nizozemske na zahodni strani reke Delaware. Britansko osvajanje Nove Nizozemske se je začelo 29. avgusta 1664, ko je bil New Amsterdam prisiljen, da se preda, medtem ko se je soočal s topovi na britanskih ladjah v New Yorškem pristanišču. To osvajanje se je nadaljevalo in je bilo končano oktobra 1664, ko so Angleži zavzeli trdnjavo Casimir v današnjem Novem gradu v Delawaru.

Breški mir med Anglijo, Francijo in Nizozemsko je potrdil angleško osvajanje 21. julija 1667, čeprav je prišlo do začasnih sprememb.

12. septembra 1672 so med tretjo anglo-nizozemsko vojno Nizozemci ponovno osvojili kolonijo New York / New Amsterdam in ustanovili tri okrožna sodišča, ki so postala prvotna okrožja v današnji Delaware in Pensilvanija. Tista, ki se je kasneje preselila v Pensilvanijo, je bila Upland. To se je delno obrnilo 9. februarja 1674, ko je Westminsterska pogodba končala tretjo anglo-nizozemsko vojno in vse politične razmere spremenila v status quo ante bellum. Angleži so obdržali nizozemske grofije s svojimi nizozemskimi imeni. Do 11. junija 1674 je New York ponovno vzpostavil nadzor nad oddaljenimi kolonijami, vključno z Uplandom, vendar so se imena začela spreminjati v britanska imena do 11. novembra 1674. Upland je bil 12. novembra 1674 razdeljen, kar je dalo splošne orise sedanje meje med Pensilvanijo in Delawarom.

28. februarja 1681 je Karel II. podelil zemljiško listinoCharter for the Province of Pennsylvania-1681 . S to listino, ki jo je Charles II podelil Williamu Pennu, so on in njegovi dediči postali lastniki province, ki se je v čast njegovega očeta, admirala Williama Penna, čigar denarni predujmi in storitve so bili povrnjeni, imenovala Pennsylvania. 24. avgusta 1682 je William Penn, da bi izpopolnil svoj naslov, od Jakoba II. kupil zemljišča zahodno od reke Delaware, zajeta v njegovem patentu iz leta 1664 Williamu Pennu za poplačilo dolga v višini 16.000 GBP (približno 2.100.000 GBP leta 2008, s prilagoditvijo na inflacijo na drobno), ki je bil dolžan Williamovemu očetu, admiralu Williamu Penn. To je bila ena največjih zemljiških donacij posamezniku v zgodovini. Kralj jo je poimenoval Pennsylvania (dobesedno »dežela Pennovega gozda«) v čast admirala. Penn, sin, ki je želel, da se imenuje Novi Wales, nato pa Sylvania (iz latinskega silva: »gozd«), je bil zaradi spremembe v zadregi, saj se je bal, da bi ljudje mislili, da ga je poimenoval po sebi, toda King Charles donacije ne bi preimenoval. Penn je ustanovil vlado z dvema novostma, ki so bile v Novem svetu veliko kopirane: okrožna komisija in svoboda verskega prepričanja.

Kar je bilo Upland na pensilvanski strani meje med Pensilvanijo in Delawarejem, se je preimenovalo v okrožje Chester, ko je Pensilvanija 4. marca 1681 uvedla svojo kolonialno vlado. Penn je podpisal mirovno pogodbo s Tamanendom, voditeljem Lenapejev, s čimer se je začelo dolgo obdobje prijateljskih odnosov med kvekerji in Indijanci. Sledile so dodatne pogodbe med kvekerji in drugimi plemeni. Shackamaxonska pogodba Williama Penna ni bila nikoli kršena.

18. stoletje

Med letoma 1730 in ko jo je parlament z valutnim zakonom iz leta 1764 zaprl, je kolonija Pensilvanija ustvarila lasten papirnati denar, da bi upoštevala pomanjkanje dejanskega zlata in srebra. Papirnati denar se je imenoval Colonial Scrip. Kolonija je izdala »akreditive«, ki so bili zaradi svojega zakonitega plačilnega stanja dobri kot zlati ali srebrniki. Ker jih je izdala vlada in ne bančna institucija, je bil predlog brez obresti, ki je v veliki meri pokrival stroške vlade in s tem obdavčitev ljudi. Spodbujala je tudi splošno zaposlovanje in blaginjo, saj je vlada uporabljala diskrecijsko pravico in ni izdala preveč za napihovanje valute. Benjamin Franklin je imel roko pri ustvarjanju te valute, za katero je dejal, da o njeni uporabnosti ni nikoli mogoče izpodbijati, naletela pa je tudi na »previdno odobritev« Adama Smitha.Hamilton, Alexander and Syrett, Harold C. The Papers of Alexander Hamilton. 1963, page 240.

Univerzo Pensilvanija v Filadelfiji je ustanovil Benjamin Franklin leta 1740 in je postala ena od devetih kolonialnih kolidžev ter prva univerza, ustanovljena v državi in ​​ena prvih v državi; danes je to univerza Ivy League, ki je uvrščena med najboljše svetovne univerze. Dickinson College v Carlislu je bil prvi kolidž, ustanovljen po združitvi držav. Dickinson, ustanovljen leta 1773, je bil ratificiran pet dni po Pariški pogodbi 9. septembra 1783, ustanovil pa ga je Benjamin Rush in poimenoval po Johnu Dickinsonu.

James Smith je zapisal, da so leta 1763 »Indijanci spet začeli sovražnosti in bili zavzeto ubiti in skalpirati obmejne prebivalce v različnih delih Pensilvanije.« Nadalje, »Ta država je bila takrat kvekerska vlada in ob prvi tej vojni meje od države niso prejele nobene pomoči«. Sledeče sovražnosti so postale znane kot Pontiac's War.

Po kongresu zakona o znamkah leta 1765 je delegat John Dickinson iz Philadelphije napisal izjavo o pravicah in pritožbah. Kongres je bil prvo srečanje trinajstih kolonij, sklicano na zahtevo skupščine v Massachusettsu, vendar je poslance poslalo le devet kolonij. Dickinson je nato napisal Pisma kmeta iz Pensilvanije prebivalcem britanskih kolonij, ki so bila objavljena v Pennsylvania Chronicle med 2. decembrom 1767 in 15. februarjem 1768.