Občina Moravske Toplice je ena od občin v Republiki Sloveniji, ki je v sedanji obliki nastala leta 1994. Nahaja se v osrednjem in vzhodnem delu Prekmurja, s središčem v naselju Moravske Toplice, ki se je do leta 1983 imenovalo Moravci.Strategija razvoja Občine Moravske Toplice za obdobje 2025–2030. Moravske Toplice: Občina Moravske Toplice, 2025. https://www.moravske-toplice.si/obvestila/2025/05/Strategija-razvoja-obcine.pdf (Dostop: december 2025).
Občina meji na Madžarsko in obsega 28 naselij, v katerih poleg večinsko slovenskega prebivalstva živijo tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti.Občina Moravske Toplice: O naši občini. https://www.moravske-toplice.si/obcina/obcina-moravske-toplice/ (Dostop: december 2025).
Občina je prepoznavna po svojem turističnem značaju in sloganu: »Bogati smo, ker se zavedamo, kaj vse imamo«.
Zgodovina občine Začetki oblikovanja lokalne samouprave na tem območju segajo v leto 1849, ko sta bila s provizoričnim občinskim zakonom in oktroirano marčno ustavo vzpostavljena temelja za samostojne občine. Reforma leta 1850 je prinesla moderno upravno organizacijo, v kateri je vsako naselje oziroma katastrska občina postala samostojna enota. V času Avstro-Ogrske je bilo ozemlje današnje občine del ogrskega dela monarhije. Moravci so spadali pod okraj Murska Sobota v okviru Železne županije, nekatera druga naselja pa pod okraj Lendava v županiji Zala.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno – organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2001.
Po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku Kraljevine SHS je po uredbi iz leta 1922 Prekmurje pripadlo Mariborski oblasti. Občina Moravci je leta 1921 štela 696 prebivalcev in je spadala pod okraj Murska Sobota. Lokalna samouprava se je v Prekmurju uveljavila z zamikom; volitve v občinska zastopstva so bile izvedene šele leta 1927, do takrat pa je veljal sistem gerentov. Leta 1930 so se Moravci vključili v zdravstveno občino Murska Sobota.Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, 10. september 1930. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOTG1UG2?=&language=eng (Dostop: december 2025), 340.
Pomembna prelomnica je bilo leto 1933, ko je prišlo do komasacije oziroma združevanja občin, ki so štele manj kot 3000 prebivalcev. Samostojna občina Moravci je takrat izgubila svoj status in postala del novoustanovljene občine Tešanovci. Zaradi nezadovoljstva z razdelitvijo je leta 1937 prišlo do sprememb; občina Tešanovci je bila ukinjena, Moravci pa so bili priključeni občini Martjanci.
Med drugo svetovno vojno je območje zasedla madžarska vojska, ki je obnovila upravno ureditev pred letom 1919. Moravci so bili vključeni v notariat Martjanci v okviru Železne županije.
Po drugi svetovni vojni so Moravci spadali pod okraj Murska Sobota. Leta 1952, ko je bil ponovno uveden sistem občin, so Moravci postali del občine Martjanci. S komunalnim sistemom in težnjo po večjih enotah je bila občina Martjanci kasneje ukinjena in priključena veliki občini Murska Sobota, pod katero je območje spadalo vse do osamosvojitve Slovenije.
V samostojni Sloveniji je bila leta 1994 izvedena reforma lokalne samouprave. V procesu razpada velike občine Murska Sobota je bila ustanovljena samostojna Občina Moravske Toplice. S statutom je bilo določeno, da občina obsega 28 naselij, s čimer je kraj Moravske Toplice ponovno postal upravno središče širše okolice. +Prebivalstvo v občini skozi letaSlovenija, popis 2002. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05W1001S.px/table/tableViewLayout2/ (Dostop: december 2025); Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5003S.px/table/tableViewLayout2/ (Dostop: december 2025). 19942002201220212025Občina Moravske Toplice6564 6151 5962 5958 5957
Občina danes Občina se sooča z demografskimi izzivi, značilnimi za podeželje, kot sta staranje prebivalstva in upadanje števila prebivalcev, zlasti v manjših naseljih, kot so Berkovci. Povprečna starost v občini je višja od slovenskega povprečja in znaša 47,1 leta (2024). Verska slika občine je raznolika, saj v njej prebivajo pripadniki katoliške, evangeličanske, kalvinske in binkoštne veroizpovedi.
Na področju vzgoje in izobraževanja v občini delujejo tri osnovne šole: Osnovna šola Bogojina, Osnovna šola Fokovci in Osnovna šola Prosenjakovci, pri čemer je osnovna šola Prosenjakovci dvojezična (slovensko-madžarska). Deluje tudi vrtec s šestimi enotami: Moravske Toplice, Bogojina, Filovci, Fokovci, Martjanci in Prosenjakovci.
Gospodarski razvoj in prepoznavnost občine temeljita primarno na turizmu. Začetki turizma segajo v leto 1960, ko so pri iskanju nafte pri 1417 metrih globine naleteli na vročo termalno vodo z 72°C. Voda je bila leta 1964 priznana kot naravno zdravilno sredstvo.Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1968. Danes sta nosilca termalnega turizma v občini Terme 3000 in Terme Vivat. Občina je prejemnica znaka Slovenia Green Destination Gold, kar potrjuje njeno usmerjenost v trajnostni turizem. Turistično ponudbo dopolnjujejo kulturni spomeniki, kot so Plečnikova cerkev v Bogojini, romanska rotunda v Selu in lončarska vas v Filovcih. Leta 2024 je občina zabeležila več kot 537.000 turističnih prenočitev.
Naselja v občini Andrejci, Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Filovci, Fokovci, Ivanci, Ivanjševci, Ivanovci, Kančevci, Krnci, Lončarovci, Lukačevci, Martjanci, Mlajtinci, Moravske Toplice, Motvarjevci, Noršinci, Pordašinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Sebeborci, Selo, Središče, Suhi Vrh, Tešanovci, Vučja Gomila
Sklici
Zunanje povezave
Krajinski park Goričko
Moravske Toplice