Log pod Mangartom (,Flynn, Randall E., & Gerd Quinting. 1983. Gazetteer of Yugoslavia: A–L. Washington, DC: Defense Mapping Agency, p. 73. von Jenny, Rudolph E.: Handbuch für Reisende in dem österreichischen Kaiserstaate. Erste Abtheilung. Vienna 1822, p. 287) je razpotegnjeno obmejno naselje v Občini Bovec v Julijskih Alpah. Sestavljajo ga gručasta dela Spodnji Log in Gorenji Log ter zaselki Loška Koritnica, Možnica in Pustina.
Ime Po slovenskem pravopisu log je (močviren) travnik ob vodi, navadno deloma porasel z drevesi« in je lahko knjižna neobčevalna sopomenka besed »gozd« in »travnik«. Seveda se pod Mangartom nanaša na dejstvo, da log leži pod goro Mangart.
Zemljepis in zgodovina Po ledeniško preoblikovani dolini Loška Koritnica teče reka Koritnica, ki je med Spodnjim Logom in Možnico izdolbla globoka korita. Na njej sta manjši hidroelektrarni: zgornja iz leta 1928 do katere so po ceveh speljali Mangrtski potok in spodnja, pri Možnici, iz leta 1911, postavljena zaradi rudnika v Rablju. thumb|left|Regionalna cesta skozi Log pod Mangartom
Hiše so bovškega alpskega tipa, vrhhlevne z visokimi strehami. Številne so danes preurejene v počitniške hiše. Nekoč prometno pomembno naselje, ki je živelo od pripreganja, vzdrževanja ceste, pluženja snega ter rudnika svinca in cinka v Rablju, se vse bolj spreminja v turistično. Tudi v Logu so poskušali z rudarjenjem, vendar je bilo rude premalo. Domačini na skromnih površinah pridelujejo krompir, fižol, repo in korenje, ob hišah je nekaj sadja, sicer pa se ukvarjajo z živinorejo (krave in drobnica). Danes sta opuščeni planini Možnica in Koritniška planina, pasejo še na Mangrtski planini. Glavna hrana domačinov je bila zato skuta, sir, čompova polenta, batuda,... Okoliška pobočja so porasla z gozdom bukve, gabra in smreke.
Med obema gručama hiš je 4,5 km dolg predor Štoln, ki so ga izvrtali leta 1903 za odvod vode iz rudnika v Rablju (). V njem so med prvo svetovno vojno zgradili tudi električno železnico, s katero so se rudarji prevažali na delo. Do vstopa Slovenije v Schengensko območje, je bil pred vhodom tudi obmejni mejni prehod in kapelica sv. Barbare.
Potok Možnica je v istoimenski ledeniški dolini izdolbel več slikovitih korit in naravnih mostov. Na vzhodu zapira dolino Koritnice mogočna Loška stena s kamninskimi skladi, postavljenimi v različnih smereh. Z Loške stene teče potok Fratarica, ki je ustvaril okoli 120 m visoko stopnjo, prek katere pada slap Veliki Drsnik s skupno višino 112 m in več drugih slikovitih slapov (Parabola, Katedrala, Latvice, ...).
Potresi in plazovi Naselje leži na potresno ogroženem področju in je bilo močno prizadeto v potresu leta 1998. V letu 2000 je naselje močno prizadel zemeljski plaz drobirskega toka Stože, ki je porušil več objektov in popolnoma spremenil okolico.
Spomeniki in zanimivosti
Spomenik padlim vojakom v vojaškem pokopališču Ob vaškem pokopališču je tudi vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne s spomenikom padlim borcem delo češkega kiparja Ladislava Jana Kofráneka. V kraju je Trentarska muzejska zbirka.
Doprsni kip Mihaela Štruklja
Župnijska cerkev sv. Štefana Župnijska cerkev sv. Štefana iz 18. stoletja ima bogato okrašeno notranjost. Stropne poslikave so delo Ivana Groharja.
Cerkev lurške Matere božje Ob pokopališču je še cerkev lurške Matere božje.
Znane osebnosti iz Loga pod Mangartom
Mihael Štrukelj (1851-1922), gradbenik po katerega načrtu so zgradili veliko dvorano tržaškega kolodvora Zorko Jelinčič (1900-1965), narodni delavec, alpinist in publicist Ivan Likar - Sočan (1921-1991), narodni heroj Drago Černuta (*1965), prejemnik medalje za hrabrost Slovenske vojske (Plaz Stože)
Sklici
Viri Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 Krajevni leksikon Slovenije, DZS 1968, I. knjiga Zahodni del Slovenije
Glej tudi seznam naselij v Sloveniji
Zunanje povezave
Sanacija plazu Stože (Log pod Mangartom)
Kategorija:Naselja Občine Bovec