Moldavija, uradno Republika Moldavija () je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev. Moldavija meji na Romunijo na zahodu in na Ukrajino na severu, vzhodu in jugu. Nepriznana separatistična država Pridnestrje leži na drugi strani reke Dnester na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v Kišinjevu, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču.
Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je Osmansko cesarstvo (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo Ruskemu imperiju in postala znana kot Besarabija. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z Vlaško in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med rusko revolucijo leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi pakta Molotov-Ribbentrop prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino Sovjetski zvezi, kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR).
27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija. Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke. Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023. Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z Natom. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.
Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor. Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023). Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.
Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj.
Etimologija Ime Moldavija izhaja iz reke Moldava; dolina te reke je bila politično središče ob ustanovitvi Kneževine Moldavija leta 1359. Izvor imena reke ostaja nejasen. Po legendi, ki sta jo zapisala moldavska kronista Dimitrie Cantemir in Grigore Ureče, je knez Dragoș reko poimenoval po lovu na ture: po lovu se je v reki utopil knežev izčrpani pes Molda (Seva). Ime psa, ki je bilo dano reki, se je razširilo na kneževino.
Kratki čas v 1990-ih, ob ustanovitvi Skupnosti neodvisnih držav, se je ime sedanje Republike Moldavija pisalo tudi Moldavia. Po razpadu Sovjetske zveze je država začela uporabljati romunsko ime Moldova. Uradno ime Republika Moldova določajo Združeni narodi.
Zgodovina
Zgodovina Moldavije zajema prazgodovinske kulture, antično zgodovino in srednjeveška cesarstva ter obdobja tuje vladavine in moderne neodvisnosti.
Dokazi o človeškem bivanju segajo 800.000–1,2 milijona let nazaj, s pomembnim razvojem v kmetijstvu, lončarstvu in naselbini v neolitiku in bronasti dobi. V antiki je bila Moldavija zaradi svoje lege križišče vpadov Skitov, Gotov, Hunov in drugih plemen, sledila pa so obdobja Rimskega in Bizantinskega cesarstva.
Srednjeveška Kneževina Moldavija se je pojavila v 1350-ih in je bila srednjeveška predhodnica sodobne Moldavije in Romunije. Pod vladarji, kot je bil Štefan Veliki, je dosegla pomen, preden je od leta 1538 do 19. stoletja postala vazalna država Osmanskega cesarstva.
Leta 1812, po rusko-turški vojni (1806–1812), eni od več rusko-turških vojn, je vzhodno polovico kneževine, Besarabijo, priključil Ruski imperij, kar je pomenilo začetek ruskega vpliva v regiji. Leta 1918 je Besarabija za kratek čas postala neodvisna kot Moldavska demokratična republika in se po odločitvi parlamenta (Sfatul Țării) združila z Romunijo. Med drugo svetovno vojno jo je okupirala Sovjetska zveza, ki jo je ponovno odvzela Romuniji. Uniji se je pridružila leta 1940 kot Moldavska sovjetska socialistična republika. V tem obdobju sta politiki rusifikacije in gospodarske preobrazbe močno vplivali na regijo.
Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do razglasitve neodvisnosti Moldavije, ki ji je leta 1992 sledila vojna v Pridnestrju, konflikt, zaradi katerega je Pridnestrje postalo dejansko neodvisna država. Moldavija se še naprej sooča s kompleksnim odnosom med prozahodnimi in proruskimi frakcijami. V zadnjih letih si prizadeva za tesnejše vezi z Evropsko unijo in leta 2022 vložila formalno prošnjo za članstvo.
Na predsedniških volitvah novembra 2020 je bila za novo predsednico republike izvoljena proevropska opozicijska kandidatka Maia Sandu, s čimer je postala prva izvoljena predsednica Moldavije. Na predsedniških volitvah novembra 2024 je bila predsednica Maia Sandu ponovno izvoljena s 55 % glasov v drugem krogu.
Geografija
Moldavija je celinska država, ki leži v vzhodni Evropi, na severovzhodnem vogalu Balkana v črnomorski kotlini, med zemljepisnima širinama 45° in 49° S, večinoma pa med poldnevnikoma 26° in 30° V (majhno območje leži vzhodno od 30°). Država leži vzhodno od Karpatov in na zahodu meji na Romunijo, na severu, vzhodu in jugu pa na Ukrajino. Skupna dolžina državnih meja je 1389 km, od tega 939 km z Ukrajino in 450 km z Romunijo. Na zahodu jo od Romunije loči reka Prut, na vzhodu pa od Ukrajine reka Dnester. Skupna površina kopnega je 33.843,5 km², od tega je 960 km² vode. Največji del države (okoli 88 % površine) leži v regiji Besarabija, ozek pas na vzhodu pa je v Pridnestrju na vzhodnem bregu Dnestra.
Čeprav država tehnično nima izhoda na morje, je Moldavija leta 1999 od Ukrajine pridobila (v zameno za odstop odseka sporne ceste na vzhodu države) 0,45 kilometra dolgo rečno obalo do Donave, na sotočju rek Donava in Prut. To je staro vas Giurgiulești (na skrajnem jugozahodu države) preoblikovalo v rečno pristanišče Giurgiulești, kar Moldaviji omogoča dostop do mednarodnih voda prek Donave in Črnega morja. Reka Dnester, ki izvira v Ukrajini blizu mesta Drohobič, teče skozi Moldavijo in ločuje glavno ozemlje od njene nepriznane separatistične regije Pridnestrje, ter se izliva v Črno morje v Ukrajini. Na najbližji točki je Moldavija od Dnjestrskega limana, estuarija Črnega morja, ločena le za 3 km ukrajinskega ozemlja.
Čeprav je večina države hribovita, nadmorska višina nikoli ne presega 430 m, najvišja točka pa je hrib Bălănești. Moldavski hribi so del Moldavske planote, ki geološko izvira iz Karpatov. Njene podrazdelitve v Moldaviji so Dnestrsko hribovje (Severno Moldavsko hribovje in Dnestrski greben), Moldavska nižina (Srednja dolina Pruta in Baltska stepa) in Osrednja Moldavska planota (Hribovje Ciuluc-Soloneț, Hribovje masiv Cornești – Codri, Codri pomeni »gozdovi« – Spodnje Dnjestrsko hribovje, Spodnja dolina Pruta in Hribovje Tigheci). Na jugu ima država majhno ravnico, Bugeaško nižino. Ozemlje Moldavije vzhodno od reke Dnester je razdeljeno na dele Podolske planote in dele Evrazijske stepe. Izjemno bogat moldavski černozjom pokriva tla približno tri četrtine kopnega države.
Glavno in največje mesto Moldavije je Kišinjev, v metropolitanskem območju pa živi približno tretjina prebivalstva države. Kišinjev je glavno industrijsko in trgovsko središče in je v osrednjem delu države, ob reki Bîc, pritoku Dnestra. Drugo največje mesto je Tiraspol, ki leži na vzhodnem bregu Dnestra in je glavno mesto nepriznane separatistične regije Pridnestrje. Tretje največje mesto v državi je Bălți, pogosto imenovano »severna prestolnica«. Je 127 km severno od glavnega mesta Kišinjev in leži ob reki Răut, pritoku Dnestra, na hriboviti pokrajini v stepi Bălți. Comrat je upravno središče avtonomne regije Gagauzije.
Podnebje
Moldavija ima zmerno celinsko podnebje; bližina Črnega morja pomeni, da je jeseni in pozimi rahlo hladno, spomladi in poleti pa relativno hladno.
Poletja so topla in dolga, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C, zime pa so relativno mile in suhe, s povprečnimi januarskimi temperaturami -4 °C. Letna količina padavin, ki se giblje od približno 600 mm na severu do 400 mm na jugu, se lahko zelo razlikuje; dolga sušna obdobja niso nenavadna. Največ padavin je v začetku poletja in nato ponovno oktobra; pogosti so močni nalivi in nevihte. Zaradi neravnega terena močno poletno deževje pogosto povzroča erozijo in zamuljevanje rek.
Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Moldaviji, je bila 21. julija 2007 v Camenca in je znašala 41,5 °C Najnižja temperatura doslej je bila -35,5 °C 20. januarja 1963 v Brătușeniju v okrožju Edineț.
Biodiverziteta Fitogeografsko je Moldavija razdeljena med Vzhodnoevropsko nižavje in Pontsko-kaspijska stepa cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. V njej so tri kopenske ekoregije: Srednjeevropski mešani gozdovi, Vzhodnoevropska gozdna stepa in Pontsko-kaspijska stepa. Gozdovi trenutno pokrivajo le 11 % Moldavije, čeprav si država prizadeva za povečanje njihovega obsega. Povprečna ocena na Indeksu integritete gozdne krajine za leto 2019 je bila 2,2/10, kar jo uvršča na 158. mesto na svetu od 172 držav. V teh gozdnatih območjih lahko najdemo divjad, kot so navadni jelen, srna in divja svinja.
Znanstveni rezervati v Moldaviji]] Ime Lokacija Ustanovitev PovršinaCodru ReserveStrășeni19715177 haIagorlîc ReserveDubăsari1988836 haLower PrutCahul19911691 haPlaiul FaguluiUngheni1992 5642 haPădurea DomneascăGlodeni19936032 ha Moldavsko okolje je v sovjetskem obdobju utrpelo izjemno degradacijo, ko sta industrijski in kmetijski razvoj potekala brez upoštevanja varstva okolja. Prekomerna uporaba pesticidov je povzročila močno onesnaženo zgornjo plast tal, industrija pa ni imela nadzora nad emisijami. Ekološko gibanje Moldavije, ustanovljeno leta 1990, nacionalna, nevladna, neprofitna organizacija, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo narave, si prizadeva za obnovo poškodovanega naravnega okolja Moldavije. Gibanje je nacionalni predstavnik Centra "Naturopa" Sveta Evrope in Programa Združenih narodov za okolje.
Sajge, ki so se nekoč razprostirale od Britanskega otočja prek Srednje Azije, Beringove ožine do Aljaske in kanadskega Jukona ter Severozahodnih ozemelj, so v Moldaviji in Romuniji preživele do konca 18. stoletja. Krčenje gozdov, demografski pritisk in pretiran lov so iztrebili avtohtone črede sajg. V antiki so veljale za značilno žival Skitije. Zgodovinar Strabon je sajge imenoval kolos in jih opisal kot »velikost med jelenom in ovnom«, za katerega so (razumljivo, a zmotno) verjeli, da pije skozi nos.
Druga žival, ki je bila v Moldaviji izumrla od 18. stoletja do nedavnega, je bil evropski gozdni bizon ali zober. Vrsta je bila ponovno naseljena s prihodom treh evropskih bizonov iz Beloveškega gozda na Poljskem nekaj dni pred moldavskim dnevom neodvisnosti 27. avgusta 2005. Moldavija se trenutno zanima za širitev svoje populacije zobrov in je leta 2019 začela pogovore z Belorusijo o programu izmenjave med državama.
Upravna delitev