Lepa Njiva je naselje v Občini Mozirje.
Zgodovina V naselju se nahaja podružnična cerkev sv. Matere Božje iz leta 1493. Cerkev je bila še leta 1668 brez stolpa in zakristije. Obokali so jo leta 1770, stolp pa povišali leta 1834.Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
Blizu Mlačnika v Lepi Njivi je hrib Gradišče, kjer bi naj stal grad, ki je imel v posesti ribnik pri kmetu Jezerničniku. Na Podstenškovem vrtu so našli ostanke antične keramike in stenske slikarije. V naselju so pri Jezerničniku našli tudi bakrene cevi.Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 241.
Zaselek Završe se prvič omenja 1241 kot last gornjegrajskega samostana.Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
Prebivalstvo V letu 1880 je imela vas 59 hiš in 364 prebivalcev, od tega 177 žensk in 187 moških. Vsi prebivalci so bili katoličani in slovensko govoreči, brez prisotnosti drugih veroizpovedi ali jezikovnih skupin.Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
V naslednjih desetletjih se je število hiš povečalo – 95 leta 1890, 97 leta 1900 in 103 leta 1910. Število prebivalcev je raslo do leta 1900, od 519 leta 1890 na 619, nato pa se je do leta 1910 nekoliko zmanjšalo na 563. Število žensk in moških se je gibalo podobno, pri čemer je bil delež moških in žensk večinoma približno izenačen.
Vas je doživljala pomembno rast števila hiš in prebivalcev v koncu 19. in začetku 20. stoletja, ob ohranjanju verske in jezikovne enotnosti, saj so bili vsi prebivalci katoličani in slovensko govoreči.Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
Sklici in opombe
Glej tudi Seznam naselij v Sloveniji
Kategorija:Naselja Občine Mozirje