Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso). Marsikdaj se navaja kot severna meja Balkanskega polotoka.
Povirje Save leži v celoti v Sloveniji, njenemu porečju pripada več kot polovica slovenskega ozemlja. Ima dva povirna kraka, vendar navadno štejemo Savo Dolinko kot njen glavni krak. Izvira v Zelencih pri Podkorenu, teče proti vzhodu in jugovzhodu ter se pod Radovljico združi s Savo Bohinjko, ki priteka iz Bohinjskega jezera. Združena reka nadaljuje svoj tok po Ljubljanski kotlini, se v ozki soteski prebije skozi Posavsko hribovje, prečka Krško kotlino in pod Brežicami vstopi v Panonsko nižino. Večinoma teče po široki dolini po njenem južnem robu na Hrvaškem, nato tvori severno mejo Bosne in Hercegovine s Hrvaško, kratek odsek predstavlja mejo med Srbijo in BiH, na koncu pa v celoti po Srbiji (delno kot meja z Avtonomno pokrajino Vojvodino) in se pri Beogradu izlije v Donavo.
Večji levi pritoki Save so Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica in Savinja v Sloveniji ter Sotla, Krapina, Lonja, Orljava in Bosut na Hrvaškem.
Večji desni pritoki Save so Sora, Ljubljanica, Mirna in Krka v Sloveniji ter Kolpa na Hrvaškem, Una, Vrbas, Bosna na meji BiH, Drina na meji BiH in Srbije ter Kolubara v Srbiji.
Opis reke
Enotna reka Sava se začne na sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke v skoraj 100 m globoki dolini pod mestom Radovljica. Po koncu zadnje ledene dobe, ko so ledeniki počasi izginili in je pobočja sčasoma prerasel gozd, se je močno zmanjšal dotok proda in drugega plavja v reko, zato je reka začela odnašati svoje lastne naplavine. Ker pa ima v sedanjem času manjši strmec kot v ledenih dobah, znaša višinska razlika med Savo in širokim dnom Ljubljanske kotline pri Radovljici okoli 90 m, pri Ljubljani pa komaj okoli 20 m.
Vse do Kranja teče Sava po jugozahodnem robu kotline, na obeh straneh, še posebno na levem bregu pa jo spremljajo obsežne prodne terase s polji in vasmi (Dobrave). Ob sami reki je le nekaj manjših vasi (mdr. Podnart, poteka pa po njej železniška proga Ljubljana-Jesenice. Pri Kranju, ki stoji na izrazitem pomolu nad sotočjem Save in levega pritoka Kokre, vstopi reka na Kranjsko-Sorško polje, a ga prečka po ozki, do 50 m globoki dolini Zarica, zarezani v apnenčasti konglomerat, v kateri sta zajezitveni jezeri za HE Mavčiče in Medvode (Trbojsko in Zbiljsko jezero). V Medvodah dobi z desne pritok Soro, prečka kratko ožino pri Mednem in vstopi na Ljubljansko polje, kjer teče v glavnem proti jugovzhodu po severnem obrobju Ljubljane.
sličica|desno|350px|Soteska Save med Zagorjem in Trbovljami Na vzhodnem koncu Ljubljanske kotline pri Dolskem vstopi Sava v slikovito sotesko, s katero se je vrezala prav po sredini Posavskega hribovja in izdelala skoraj 50 km dolgo in do 500 m globoko sotesko, eno najslikovitejših v vsej Srednji Evropi. V nekoliko razširjenem delu doline stoji na obeh bregovih reke Litija, dolvodno so ob levih pritokih Save mesta Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Nastala so v 19. stoletju ob rudnikih rjavega premoga, zaradi katerega so po soteski speljali tudi Južno železnico. Pri Zidanem Mostu se Savi z leve pridruži Savinja, na njunem sotočju je nastalo pomembno železniško križišče. Pri Radečah se dolina Save nekoliko razširi in reka teče proti jugovzhodu mimo Sevnice, kjer se ji z desne pridruži Mirna, do Krškega. Tu se pokrajina odpre v Krško kotlino, v katero je Sava nasula velik prodni vršaj in z njim potisnila desni pritok Krko prav pod vznožje Gorjancev. Šele pri Brežicah se tudi Sava približa obronkom Gorjancev in tu se pod mestom vanjo izlije Krka. Svoj tok proti Hrvaški nadaljuje proti jugovzhodu po tektonskem jarku med grudama Gorjancev in Marije Gorice, koder je že v davnini vodila pomembna prometna pot med Srednjo Evropo in Balkanom. Malo niže doseže slovensko-hrvaško mejo, teče nekaj časa po njej, dobi z leve pritok Sotlo in vstopi na Hrvaško.
Od izliva Sotle navzdol je Sava ponovno nasula skoraj 50 km dolg prodno-peščeni vršaj, ki je skoraj edini vir pitne vode za več kot milijon prebivalcev Zagreba in okolice. Sava teče po njem z razmeroma precejšnjim strmcem (3,6 m/km) in šele pri Rugvici se njen strmec zmanjša na vsega 0,04 m/km in pravzaprav šele tu postane prava ravninska reka.Orešić, Danijel (2013). Zagreb – grad na Savi? Pridobljeno 12. december 2013. Zagreb se je po 2. svetovni vojni razširil po ravnini na obeh bregovih Save in tu se pokrajina odpre v širno ravnino (Posavina). Reka teče v širokih zavojih najprej proti jugovzhodu do Siska, kjer se vanjo izlije Kolpa. Nekako od tu naprej se preusmeri bolj ali manj proti vzhodu, ob njej pa so predvsem na levem (hrvaškem) bregu ponekod obsežni nižinski hrastovi gozdovi. Od Jasenovca navzdol postane mejna reka med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino in tu iz Dinarskega gorstva na jugu dobiva vrsto velikih pritokov: Uno, Vrbas, Bosno in Drino, večja mesta pa so nastala na zgodovinsko pomembnih prehodih preko reke (Gradiška, Slavonski Brod, Bosanski Brod, Županja in Brčko).
Nekoliko nad izlivom Drine vstopi Sava v Srbijo in teče v velikih vijugah po meji med ravninskim puhličnim platojem Srem na levem bregu in razgibanim gričevjem panonskega obrobja na jugu mimo Sremske Mitrovice, Šabca in Obrenovca, se usmeri proti severovzhodu, teče med 'starim' in Novim Beogradom ter se v veličastnem ustju pod trdnjavo Kalemegdan po 947 km poti izlije v Donavo.
Hidronim in etimologija Sava se je v antiki imenovala in v latinskem jeziku Savus. Ime ima po mnenju etimologov indoevropske korenine in bi lahko izhajalo iz indoevropske osnove seu̯ in bi pomenilo sok, vlažno, deževati, teči. V starejših virih se omenja med drugim kot Sawa (838), Souwa (895), Savva (1011), Suowa (1040), Sawa (1248), itd.
Hidrogeografija sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Save na Čatežuv obdobju 1971-2000 Oba povirna dela Save imata alpski snežno-dežni režim s prvim viškom junija (taljenje snega v visokogorju) in drugim viškom oktobra zaradi jesenskih deževij in zmanjšane evapotranspiracije. Najmanjši pretoki so februarja, ko padavine ostajajo večinoma v porečju kot snežna odeja, drugi nižek pa je v mesecu avgustu. Dolvodno se poznospomladanski višek hitro zmanjšuje in že od Ljubljane navzdol ima reka alpski dežno-snežni režim, saj prevlada jesenski dežni višek nad snežnim. Od Zagreba navzdol dobiva Sava vse bolj panonski dežno-snežni režim, za katerega je značilen primarni višek v aprilu in maju in izrazit poletni nižek v avgustu in septembru.
Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Save v obdobju 1971–2000 (m3/s)
Vodomerna postaja Najmanjši pretok (datum) Največji pretok (datum) Povprečni letni pretokRadovljica I 4,8 (1.3.1975) 687 (7.11.2000) 43,05Šentjakob 15,5 (20.8.1993) 1422 (1.11.1990) 85,12Litija I 32,9 (27.9.1971) 2069 (2.11.1990) 157,83Čatež I 49,3 (30.8.1992) 3267 (2.11.1990) 271,67
sličica|desno|350px|Sotočje Save in Krke pri Brežicah ob poplavi 2. novembra 1990 Sava je v zgornjem in srednjem toku sicer kar izrazit hudournik (v Radovljici je bila razlika med najmanjšim in največjim pretokom v obdobju 1971-2000 143-kratna, vendar pa njen hudourniški značaj ni tako izrazit kot pri mnogih drugih slovenskih rekah. V Ljubljanski kotlini tudi poplavlja ne veliko, saj teče večinoma po ozki in redko poseljeni dolini. V preteklosti se je razlivala na Ljubljanskem polju, vendar so bila naselja od nekdaj na varnem na višjih terasah, po izgradnji HE Medvode in regulaciji pa je Sava za več metrov poglobila strugo v lastne naplavine. Podobno je tudi v soteski skozi Posavsko hribovje, obsežno poplavno območje je šele pod Krškim, kjer je nekoč poplavljala zlasti vasi na levi, štajerski strani, ki so kljub izgradnji protipoplavnih nasipov še vedno ogrožene zaradi poplav. Vode so ob poplavah 30. novembra in 1. decembra 1923 zalile skoraj celotno poplavno ravnico na obeh straneh Save vse od Krškega do Siska, prav tako 23. septembra 1933, ko je Sava med Brežicami in Sotlo poplavila več kot 13 km2 ravnine in je na vodomerni postaji na Čatežu dosegla pretok 3520 m3/s.Kolbezen, Marko (1992). Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II. Ujma, 6, str. 214, 218 Še huje je bilo 25. oktobra 1964, ko je Sava ponovno zalila celotno poplavno ravnico in ogrožala več kot 2000 prebivalcev v vaseh Vrbina, Trnje, Mostec, Mihalovce, Loče in Krška vas, poplavljene so bile tudi Čateške toplice.Kolbezen, Marko (1994). Velike poplave in povodnji na Slovenskem. IV. Poplave leta 1964 in 1965. Ujma, 8, str. 84.Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Založba ZRC, str. 121. Ljubljana. COBISS 241975296. ISBN 978-961254-094-3
Po tej katastrofi so na najbolj ogroženih delih ravnine od Brežic in Čateža navzdol zgradili protipoplavne nasipe, vendar je 2. novembra 1990 prišla nova ujma, ne bistveno manjša od oktobrske leta 1964. Nasipi so sicer obvarovali termalno zdravilišče in v precejšnji meri tudi vasi na levi strani pod Brežicami, močneje pa se je voda razlivala v Vrbini in na desnem bregu med Krškim in Krško vasjo.Šifrer, Milan (1991). Poplave 1990 ob Savi med Zidanim Mostom in Bregano. Ujma, 5, str.81-88.
Naslednja katastrofalna poplava je prišla 19. septembra 2010, ko je Sava na Čatežu dosegla višino 855 cm in pretok kar 3727 m3/s, precej več kot ob poplavi 2. novembra 1990 (3267 m3/s). Najbolj prizadeta je bila Krška vas z okolico, saj je visoka Sava dobesedno zajezila Krko, ki se je na široko razlila po poplavni ravnici okrog Krške vasi. Hudo je bilo tudi v vasi Loče, poplavilo je tudi del Term Čatež.Hidrološko poročilo o povodnjih v dneh od 17. do 21. septembra 2010. ARSO. Pridobljeno 9. december 2013.Slovenska huda ura zdaj na brežiškem in dobovskem polju Pridobljeno 13. december 2013. Z izgradnjo verige hidroelektrarn na Savi naj bi se nevarnost poplav ob spodnji Savi močno zmanjšala, vendar primer poplav ob Dravi 5. novembra 2012 kaže, da tudi to ne zagotavlja popolne varnosti pred poplavami.
Še večje težave s poplavami Save imajo na Hrvaškem, saj so velik del Novega Zagreba zgradili v poplavnem območju na obeh bregovih reke, čeprav je Sava poplavljala tudi že v preteklosti (hude poplave 1895, 1926, 1933 in 1964). Ena najhujših poplav je mesto prizadela 25. in 26. oktobra 1964, v njej je umrlo 17 ljudi, več kot 40.000 ljudi pa je ostalo brez domov.Zagreb prije 49. godina pogodila velika poplava (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 9. december 2013. Še večje količine vode so se iz Slovenije na Hrvaško privalile 20. septembra 2010, ko je pri Rugvici Sava dosegla vodostaj 980 cm, vendar so bile posledice veliko manj hude kot leta 1964 zaradi izgradnje protipoplavnih nasipov in poplavnega razbremenilnika Sava-Odra, po katerem lahko odvajajo presežke vode iz Save na neposeljene dele Turopolja. Kljub temu je Sava takrat poplavila okoli 75 km2 površine in več kot 1000 stanovanjskih hiš na območju Zaprešića, Samobora in Velike Gorice.Izvješće o poplavama 17.-22. rujna 2010. godine. Vlada Republike Hrvatske (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 9. december 2013.
Po katastrofalnih poplavah leta 1964 so z velikimi gradbenimi posegi močno spremenili razmere v Savi mimo Zagreba in dolvodno proti Sisku. Januarja 1979 so odprli 32 km dolg razbremenilni prekop Sava–Odra, ki naj bi ga podaljšali še naprej do Save nad Siskom in obnovili protipoplavne nasipe, ki so v povprečju visoki 4–5 m ter odmaknjeni okoli 100 m od rečnega brega. Prekop ima zmogljivost 1000 m3/s in ga predvidoma uporabijo, ko pretok Save pri Zagrebu doseže 1900 m3/s.Šterc, Stjepan (1979). Kanal Sava–Odra–Sava kao objekt obrane Zagreba od poplava (v hrvaškem jeziku). Pridobljeno 12. december 2013.