Vélika sobóta je premakljiv krščanski praznik. Praznuje se ga v soboto pred veliko nočjo. Velika sobota skupaj z velikim četrtkom in velikim petkom sestavlja velikonočno tridnevje. 280px|thumb|desno|Kip Jezusa v grobu Velika sobota je za večino kristjanov dan čaščenja Božjega groba. V petek je Jezus Kristus umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih.
Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: jutranji blagoslov in raznos ognja, blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi.
Blagoslov jedi thumb|150px|left|Košara z velikonočnimi jedmi, namenjenimi za blagoslov Blagoslov jedi na Veliko soboto je obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ta lažje začutil Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. V liturgiji sodi med zakramentale.
Prebuja misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz Velike noči in nas opozarja na Božjo bližino. Blagoslov poteka na veliko soboto, navadno pri samostojnem bogoslužnem opravilu (v cerkvah, kapelah, pri križih, kapelicah…), ali med čaščenjem pri Božjem grobu.
Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.
Velikonočna vigilija 280px|sličica|desno|Prižig velikonočne sveče (lat. cereus paschalis) pri ognju na Velikonočno vigilijo Velika sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu).
Kategorija:Krščanski prazniki