Ne zamenjujte z jedjo: Fidžin
Fidži (, , fidžijsko-hindijsko फ़िजी, Fijī), uradno Republika Fidžijski otoki (, , fidžijsko-hindijsko फ़िजी गणराज्य, Fijī Gaṇarājya), je otoška država v južnem Tihem oceanu vzhodno od Vanuatuja, zahodno od Tonge in južno od Tuvaluja. Država obsega arhipelag okrog 322 otokov, med katerimi jih je 106 stalno naseljenih, in 522 otočkov in čeri. Ime Fidži je stara tongovska beseda za otoke, ki pa izhaja iz fidžijskega imena Viti. 87 % prebivalstva živi na največjih otokih Viti Levu in Vanua Levu. Fidži je neodvisen od leta 1970, republika pa od leta 1987 z glavnim mestom Suva na otoku Viti Levu. Fidži je parlamentarna demokracija od demokratičnih volitev 17. septembra 2014.
V nedavni zgodovini Fidžija je prevladoval spor med domorodno fidžijsko večino in indijsko manjšino v državi.Johannes Winter, Heiko Faust, Ursachen und Wirkungen ethnischer Konflikte im Pazifik: gesellschaftliche Desintegration in Fiji (Fidschi), Pazifik Forum, 8, izdajatelj Duehrkohp & Radicke, Göttingen, 2003, ISBN 3-89744-226-4 str.153–168 Na Fidžiju je decembra 2006 potekal vojaški državni udar; vodil ga je Voreqe Bainimarama, ki se je 5. decembra 2006 razglasil za začasnega predsednika Fidžija. 4. decembra 2007 je predsedništvo vrnil ratuju Josefu Iloili, ta pa ga je naslednji dan razglasil za začasnega ministrskega predsednika.
Geografija
Fidži je osamljena skupina otokov v jugozahodnem Tihem oceanu, približno 2100 kilometrov severno od Aucklanda na Novi Zelandiji. Skupne obale je 1129 kilometrov. Otočje sestavlja 332 otokov s skupno površino 18.274 kvadratnih kilometrov, od katerih je 110 naseljenih. Zunaj otočja Fidži sta še otok Rotuma na skrajnem severu in atol Ceva-i-Ra na skrajnem jugozahodu države Fidži.
Glavna otoka Viti Levu (10.429 km²) in Vanua Levu (5556 km²) pokrivata skoraj devet desetin površine države in sta, tako kot večina otokov na Fidžiju, vulkanskega izvora, manjši pa so nastali iz koralnih grebenov. Na dveh velikih otokih so razgibane gorske verige, ki se dvigajo nad ozkimi obalnimi ravnicami in obalnimi koralnimi grebeni. Najvišja gora je Tomanivi (prej: gora Victoria) na Viti Levu s 1324 m. Poleg Viti Levu in Vanua Levu so nekoliko večji še Taveuni (470 km²), Kadavu (411 km²) ter Gau in Koro (vsak 140 km²).
thumb|left|Klimadiagram za mesto Suva Otočje ima tropsko, vroče in vlažno podnebje s temperaturami od 16 do 32 stopinj Celzija. Poleti z več padavinami, od novembra do aprila, tropski cikloni napadajo južni Tihi ocean. Statistično bo na otočje v 10 letih vplivalo od 10 do 12 ciklonov, od katerih dva do trije povzročijo hudo škodo. V zimskih mesecih od maja do oktobra stalni jugovzhodni vetrovi prinašajo hladnejši zrak. Ta se sreča s toplim ekvatorialnim zrakom (konvergenčno območje južnega Tihega oceana) in povzroči nastanek oblakov in padavin. Te vremenske razmere, ki jih povzročajo pasatni vetrovi, prinašajo močne padavine, zlasti na gorati, gosto gozdnati jugovzhodni obali glavnega otoka (Viti Levu). Zahodna pobočja z redkimi drevesi in travniki so precej bolj suha. Več kot dve tretjini površine Fidžija je gozdnato in le majhen delež je pašnih površin.
Pred letom 2007 so v centralni in zahodni diviziji (upravna enota) potekale regionalne reforme, ki so še posebej prizadele Suvo, ki je morala območja odstopiti novoustanovljenima Nasinu in Nausori. Suva skupaj z Nausori in Nasinuje tvori aglomeracijo koridorja Suva-Nausori. Največja mesta so (na dan 17. septembra 2017): Suva s 93.870 prebivalci, Nasinu z 92.043 prebivalci, Lautoka s 71.573 prebivalci, Nadi s 71.048 prebivalci in Nausori s 57.882 prebivalci. Na Fidžiju ločujejo dve kategoriji mest, 12 vključenih mest, ki jih sestavljajo urbano območje in okolica ter imajo svojo mestno upravo in sedem nevključenih mest brez lastne mestne uprave.
Rastlinstvo in živalstvo Na obalah najdemo mangrove, medtem ko v notranjosti večjih otokov naravno prevladujejo tropski deževni gozd (na vetrovnih straneh) ali formacije savane. Na Fidžiju je osamljeno rastlinstvo in živalstvo sestavljena iz vrst, ki so lahko same ali njihovi predniki prečkali prostranost Tihega oceana, zlasti z zahoda. To se je zgodilo bodisi samostojno (npr. morske ptice), pasivno z odnašanjem plavajočih odpadkov ali morda med katastrofalnimi dogodki, kot so cunamiji ali tropski cikloni. thumb|Redigobius bikolanus je ena od rib, ki izvirajo iz Fidžija
V sladkih vodah Fidžija živi skupaj 53 vrst sladko- in slanovodnih rib, predvsem družin glavočev z več vrstami. Mlečnica (Chanos chanos) tri vrste žarkoplavutaric, štiri vrste cipljev in tri vrste rodu Microphis živijo ob obali v slano-sladki vodi. Plenilske ribe so tri vrste rečne jegulje, murena Gymnothorax polyuranodon, ki se seli v sladko vodo in ostrižnjak (Lates calcarifer). Nekatere krapovce so prinesli ljudje, med njimi krapa, srebrnega tolstolobika (Hypophthalmichthys molitrix) in psevdorazbora, živahnozobi krapi (Poeciliidae), kot so gupiji (Poecilia reticulata), meček (Xiphophorus hellerii) in gambuzija (Gambusia affinis,), pa tudi tri vrste ostržnikov iz rodu Oreochromis.FishBase List of Freshwater Fishes for Fiji Islands
Na otokih sta endemični vrsti žab: Platymantis vitianus (fidžijska talna žaba – Cornufer vitianus) in Platymantis vitiensis (fidžijska drevesna žaba). Razen trsne krastače (Rhinella marina), ki so jo uvedli ljudje, so to edine dvoživke na Fidžiju.Liste der Amphibienarten Fidschis bei Amphibiaweb Obe kažeta neposreden razvoj - tako se popolnoma razvite mlade žabe, ne paglavci, izležejo iz njihovih jajčec, odloženih na kopno. Platymantis vitiensis je tudi ena redkih vrst žab na svetu, pri kateri so se ne samo samci, temveč tudi samice sposobni oglašati.Artporträt (mit Fotos) von Platymantis vitiensis bei Amphibiaweb Zlasti talna žaba Platymantis vitianus, ki je nekoč živela na številnih otokih na Fidžiju, je zdaj zelo ogrožena. Glavni razlog je vnos munga - tukaj verjetno malega indijskega munga (Herpestes javanicus) - za namen nadzora podgan. Danes se ta vrsta žab pojavlja skoraj izključno na otokih brez mungov (Ovalau, Taveuni, Gau, Viwa in ena sama populacija na Vanua Levu).Artporträt (mit Fotos) von Platymantis vitianus bei Amphibiaweb
Šele leta 1979 je bil dve leti pozneje odkrit in znanstveno opisan eden največjih plazilcev na otočju, fidžijski grebenasti legvan (Brachylophus vitiensis), skrajno ogoržen.Eintrag zu Brachylophus vitiensis bei Reptiles database Ta zeleni kuščar z belimi "zebrastimi črtami", rumenimi nosnicami in hrbtnim grebenom iz konic rogov lahko zraste do metra. Vendar pa mu grozi izumrtjeIUCN Redlist: Brachylophus vitiensis in se pojavi le v nekaj tisoč primerkih na posameznih zahodnih obrobnih otokih, kot so Yadua Taba, Monuriki in Macuata, potem ko so bili njihovi habitati drugje, zaradi izpostavljeni zaradi ognja, neviht, sprememb habitata zaradi kmetijstva, divjih koz in pritiska plenilcev (mungosi, mačke), uničeni.www.iucn-isg.org: Newsletter Vol. 6 Nr. 1, 2003 Favno plazilcev otočja skupaj sestavlja 36 vrst.Reptiles Database: Artenliste der Reptilienarten Fidschis thumb|links|Mayrornis lessoni, družina monarhov thumb|Myzomela jugularis – ptica, ki jo najdemo samo na Fidžiju
Ptičje življenje na Fidžiju vključuje približno 150 vrst, od tega 23 endemičnih. Med te endemite spadajo fidžijski jastreb (Accipiter rufitorques), golobi kot so oranžna sadna, zlata in smaragdna golobica (Ptilinopus victor, P. luteovirens, P. layardi) in rjavorepa sadna golobica (Ducula latrans), pet ali šest vrst papig iz družine Psittacidae, vključno rdečevrati Charmosyna amabilis, trije medojedi (Meliphagidae), kandavu (Rhipidura personata), štiri vrste monarhov (Monarchidae), fidžijski kriket (Megalurulus rufus) in fidžijski svilorep (Cettia ruficapops explogg Layard). ) in fidžijski belookec (Erythrura kleinschmidti). Treba je omeniti tudi endemično ptičjo vrsto Fidžija, ki je na robu izumrtja, to je fidžijska burnica (Pseudobulweria macgillivrayi).Avibase: Vogelkontrolllisten der Welt – Fidschi
Le nekaj sesalcev je prišlo do oddaljenega arhipelaga brez človeške pomoči. Pomembno je, da gre za leteče netopirje, katerih vrsta je doma na Fidžiju, vključno z endemičnim opičjim sadnim netopirjem (Pteralopex acrodonta) na Taveuniju.Informationen bei www.markuskappeler.ch
Morsko zavarovano območje Vuata Ono je bilo ustanovljeno za zaščito morske flore in favne.
Prebivalstvo Približno 32 % prebivalstva države je mlajše od 14 let, 65 % med 15 in 64 leti in 4,5 % prebivalstva je starejših od 64 let. Stopnja rasti v letu 2006 je bila nekaj manj kot 1,4 %, rodnost je bila 22,55 rojstev na 1000 prebivalcev in smrtnost 5,65 na 1000 prebivalcev. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je približno 69,9 leta (67,3 pri moških, 72,5 pri ženskah).
Po popisu leta 2017 je imel Fidži 884.887 prebivalcev.
Prebivalstvo države sestavlja 57,3 % pripadnikov prvotnega fidžijskega prebivalstva (iTaukei - pretežno Melanezijci s polinezijskim vplivom) in približno 37,6 % Indijcev. 1,2 % prebivalstva so Rotumanci. Obstajajo tudi manjšine z drugih pacifiških otokov, Evropejcev in Kitajcev. Mnogi Indijci so od leta 1987 zapustili Fidži.
Jezik Uradni jeziki so fidžijski (bauanščina, narečje otoka Bau), ki je eden od avstronezijskih malajsko-polinezijskih jezikov, fidžijsko-hindujščino in fidžijsko angleščino. Fidžijska angleščina je bazilekt, jezikovna skupnost z največjo stigmo in najmanjšim ugledom. Prebivalstvo indijskega porekla govori fidžijsko-hindujščino (tudi Fiji Talk, poleg hindujščine in urdujščine tudi različica hindustanščine). Govori se tudi lauanščina (vzhodni Fidži) in rotumanščina na otoku Rotuma.
Religija Leta 2007 se je 55,4 % prebivalstva označilo za protestantske kristjane, od tega 34,6 % metodisti, 5,7 % privržencev božjega zbora, 3,9 % sedemdnevnih adventistov in 0,8 % anglikancev. Manjše protestantske cerkve, kot so baptisti na Fidžiju, so skupaj predstavljale 10,4 % prebivalstva. 9,1 % je rimskokatolikov. 27,9 % celotnega prebivalstva so hindujci, 6,3 % muslimani in 0,3 % siki. Kot rezultat krščanskega prozelitizma manj kot 0,3 % prebivalstva pripada tradicionalni melanezijski in polinezijski religiji, 0,7 % prebivalstva ni navedlo nobene vere.
Izobraževanje Prvotno je šolski sistem temeljil na britanskem sistemu. Šolanje zdaj večinoma poteka prek lokalnih odborov. Etnične skupine vse bolj poučujejo ločeno. Udarec z bičem je prepovedan šele od leta 2002. Obiskovanje šole je obvezno osem let.
V glavnem mestu Suve je Univerza južnega Tihega oceana, ustanovljena leta 1968, na katero lahko poleg Fidžijcev pošljejo določeno število študentov še pacifiške države Cookovi otoki, Salomonovi otoki, Kiribati, Marshallovi otoki, Nauru, Niue, Samoa, Tokelau, Tonga, Tuvalu in Vanuatu. Število študentov je 8600.
Zasebna univerza na Fidžiju, ustanovljena leta 2004, je v fazi razvoja. Leta 2008 so jo končali prvi diplomanti. Kampusa sta v Lautoki in Suvi. Podkancler je (2019) znani pisatelj Subramani.Website der Universität
Zgodovina thumb|Seru Epenisa Cakobau, risba Edwarda Fanshaweja, 1849 thumb|Verska skulptura - Muzej Suva / Fidži
Zgodnja zgodovina Otočje že več kot 3000 let naseljujejo Melanezijci, ki so se domnevno priselili iz jugovzhodne Azije. Avtohtoni prebivalci so živeli od kmetijstva (gojenje gomoljev), prašičereje in ribolova v primitivnih družbenih razmerah. Številne elemente polinezijske kulture so prevzeli s stiki z drugimi prebivalci otokov. V času razpada zgodnjih družbenih struktur so se pojavile gentilaristokratske glavne dinastije. thumb|Navtični oddelek v Fidži muzeju (Suva)
Obdobje kolonizacije 6. februarja 1643 je Fidži videl Abel Tasman, leta 1774 ga je obiskal James Cook, leta 1827 pa ga je raziskoval Jules Dumont d'Urville. Po občasnih obiskih rezalcev sandalovine med letoma 1801 in 1813 so se tam naselili evropski kmetovalci, ki so od leta 1860 začeli gojiti bombaž. Leta 1835 so začeli delo predstavniki britanskih misijonskih društev.