Združena republika Tanzanija (svahilsko Jamhuri ya Muungano wa Tanzania) ali krajše Tanzanija je vzhodnoafriška obmorska država, nastala z združitvijo Tanganjike in Zanzibarja leta 1964. Na severu meji na Kenijo in Ugando, na zahodu na Ruando, Burundi in DR Kongo, na jugu na Zambijo, Malavi in Mozambik, ter na vzhodu na Indijski ocean.
Etimologija Ime Tanzanija je nastalo kot prirezana spojina imen dveh držav, ki sta se združili v državo: Tanganjike in Zanzibarja. Sestavljen je iz prvih treh črk imen obeh držav ("Tan" in "Zan") in pripone "ia", ki tvori Tanzanijo.
Ime Tanganjika izhaja iz svahilskih besed tanga ("jadro") in nyika ("nenaseljena ravnina", "divjina"), kar ustvarja besedno zvezo "jadro v puščavi". Včasih se razume kot sklicevanje na jezero Tanganjika.John Knouse: A Political World Gazetteer: Africa website accessed 1 May 2007.
Ime Zanzibar izvira iz zenji, imena za lokalno ljudstvo (ki naj bi pomenilo "črni"), in arabske besede barr, kar pomeni obalo.Harper, Douglas. "zanzibar" Online Etymology Dictionary.
Zgodovina
Predzgodovina Tanzanija je eno najstarejših stalno naseljenih območij na Zemlji. Sledovi fosilnih ostankov prednikov ljudi in hominidov segajo v kvartarno dobo.
Za avtohtono prebivalstvo vzhodne Afrike se domneva, da so jezikovno izolirani lovci-nabiralci Hadza in Sandawe v Tanzaniji.
Prvi val migracij so povzročili govorci južnih Kušitov, ki so se preselili na jug iz Etiopije in Somalije v Tanzanijo. So predniki Iraqw, Gorowa in Burunge. Na podlagi jezikovnih dokazov je morda pred približno 4000 in 2000 leti v Tanzanijo prišlo tudi do dveh premikov vzhodnih Kušitov, ki izvirajo iz severno od Turkanskega jezera.
Arheološki dokazi podpirajo sklep, da so se južni Niloti, vključno z Datoogi, preselili na jug iz današnje mejne regije Južni Sudan / Etiopija v osrednjo severno Tanzanijo pred 2900 do 2400 leti.
Ti premiki so se zgodili približno v istem času kot naselitev železnodobnih Mašariki Bantujcev iz zahodne Afrike na območjih Viktorijinega jezera in Tanganjiškega jezera. S seboj so prinesli zahodnoafriško tradicijo sajenja in glavno osnovno hrano jam. Kasneje so se iz teh regij preselili po preostali Tanzaniji pred 2300 do 1700 leti.
Vzhodna nilotska ljudstva, vključno z Masaji, predstavljajo novejšo migracijo iz današnjega Južnega Sudana v zadnjih 500 do 1500 letih.
Prebivalci Tanzanije so bili povezani s proizvodnjo železa. Ljudje Pare so bili glavni proizvajalci iskanega železa za ljudstva, ki so zasedla gorska območja severovzhodne Tanzanije. Ljudje Haya na zahodnih obalah Viktorijinega jezera so izumili vrsto visoko vročega plavža, ki jim je omogočila kovanje ogljikovega jekla pri temperaturah, ki presegajo 1820 °C pred več kot 1500 leti.
Srednji vek Popotniki in trgovci iz Perzijskega zaliva in Indije so obiskovali vzhodnoafriško obalo že od začetka 1. tisočletja našega štetja.
Arabski trgovci v 8. stoletju ustanovijo na obali številne trgovske postojanke."The Story of Africa". BBC World Service. Kasneje v 12. stoletju se jim pridružijo trgovci iz Perzije in Indije, ustanovijo mesta in manjše trgovske države.
Arheološke najdbe v Fukuchaniju, na severozahodni obali Zanzibarja, kažejo na naseljeno kmetijsko in ribiško skupnost najkasneje iz 6. stoletja pred našim štetjem. Znatna količina najdenih ostankov kaže na lesene zgradbe, na najdišču pa so bile najdene kroglice školjk, mlinčki za perle in železova žlindra. Obstajajo dokazi o omejenem udejstvovanju v trgovini na dolge razdalje: najdena je bila majhna količina uvožene keramike, manj kot 1 % vseh najdb keramike, večinoma iz Zaliva in datirane v 5. do 8. stoletje. Podobnost s sodobnimi kraji, kot sta Mkokotoni in Dar es Salaam, kaže na enotno skupino skupnosti, ki se je razvila v prvo središče obalne pomorske kulture. Zdi se, da so se obalna mesta v tem zgodnjem obdobju ukvarjala s trgovino v Indijskem oceanu in celinski Afriki. Trgovina se je hitro povečevala po pomenu in količini od sredine 8. stoletja in do konca 10. stoletja je bil Zanzibar eno od osrednjih svahilskih trgovskih mest.Horton, Mark and Middleton, Tom. "The Swahili: The Social Landscape of a Mercantile Community." (Oxford: Blackwell, 2010), 46.
Rast egiptovskega in perzijskega ladijskega prometa iz Rdečega morja in Perzijskega zaliva je oživila trgovino v Indijskem oceanu, zlasti potem, ko se je Fatimidski kalifat preselil v Fustat (sodobni Kairo). Svahili kmetje so gradili vse bolj gosta naselja, da bi se vključili v trgovino, ki so tvorila najzgodnejše svahilske mestne države. Kraljevini Venda-Shona v Mapungubveju in Zimbabveju v Južni Afriki oziroma Zimbabveju sta približno v istem obdobju postala glavna proizvajalka zlata. Gospodarska, socialna in verska moč je bila vse bolj prisotna v Kilwi, glavnem srednjeveškem mestu-državi Tanzanije. Kilwa je nadzorovala številna manjša pristanišča, ki segajo do sodobnega Mozambika. Sofala je postala glavni emporium zlata, Kilwa pa je obogatela s trgovino, ki leži na južnem koncu monsunov v Indijskem oceanu. Glavni tekmeci Kilwe so ležali na severu, v sodobni Keniji in sicer Mombasa in Malindi. Kilwa je ostala največja sila v vzhodni Afriki vse do prihoda Portugalcev ob koncu 15. stoletjaCampbell, Gwyn. "Africa and the Indian Ocean World from Early Times to Circa 1900." Cambridge University Press. 2019
Kolonizacija
Leta 1498 portugalski pomorščak Vasco da Gama na poti v Indijo razišče vzhodnoafriško obalo. Leta 1506 Portugalci zahtevajo nadzor nad celotno obalo, vendar je le ta neznaten. S pomočjo Arabcev uspejo obalni prebivalci pregnati Portugalce s področja severno od reke Ruvuma v zgodnjem 18. stoletju. Leta 1841 omanski sultan Seyyid Said (1804 - 1856) z zahtevo nad obalnim pasom premakne svoje glavno mesto iz Maskata na otok Zanzibar, s čimer na območju osnuje močno arabsko elito.
Konec 18. stoletja je bila notranjost Tanzanije še dokaj neznana zahodnjakom. Zahodna obala Viktorijinega jezera je obsegala več manjših kraljestev, ki so bila tesno povezana z njihovimi močnejšimi sosedi v Ruandi, Burundiju in Bugandi. Raziskovanje s strani Evropejcev se začne sredi 19. stoletja s prihodom nemških misijonarjev. Nemški kolonialni interesi se stopnjujejo leta 1884 s podpisom številnih sporazumov med nemško vlado in krajevnimi poglavarji ter ustanovitvijo Nemške Vzhodne Afrike. V letih 1886 in 1890 pride do britansko nemškega sporazuma o razmejitvi vplivnega območja vzhodne Afrike. Leta 1891 nemška vlada prevzame nadzor od Nemške vzhodnoafriške družbe in postavi guvernerja s središčem v Dar es Salamu, medtem ko Zanzibar prevzame Velika Britanija. Konec 19. stoletja in začetek 20. stoletja je v znamenju upora domačinov proti nemškim kolonialistom, ki ima svoj vrh v uporu Maji Maji (1905 - 1907). Nemška dominacija nad Tanganjiko se konča konec 1. svetovne vojne, ko nadzor nad večino ozemlja prevzame Velika Britanija pod mandatom Lige narodov. Po 2. svetovni vojni Tanganjika postane skrbniško ozemlje Združenih narodov pod britanskim nadzorom.
Leta 1954 Julius Nyerere ustanovi Afriško narodno zvezo Tanganjike (TANU), s katero v maju 1961, ko Tanganjika postane avtonomna, postane z novo ustavo ministrski predsednik. Popolno neodvisnost Tanganjika doseže 9. decembra 1961.
Zanzibar postane kot ustavna monarhija pod sultanom neodvisen 19. decembra 1963. Po uporu proti sultanu in novi vladi s strani afriške večine 12. januarja 1964 se Zanzibar 26. aprila 1964 politično združi s Tanganjiko v Združeno republiko Tanganjike in Zanzibarja. 29. oktobra 1964 se preimenuje v Združeno republiko Tanzanijo.
Geografija
S površino 947.303km²,"Osnovni podatki in številke o naseljih, 2012", National Bureau of Statistics, Tanzania Ministry of Finance, 2013, page 1, accessed 10 November 2014 je Tanzanija na 13. mestu po velikosti v Afriki in na 31. mestu na svetu. Na državo mejita Kenija in Uganda na severu, Ruanda, Burundi in Demokratična republika Kongo so sosede na zahodu in Zambija, Malavi in Mozambik na jugu. Tanzanija leži na vzhodni obali Afrike ob Indijskem oceanu z obalo, ki je dolga okoli 800 km.Joseph Lake (2013) "Economy" in Africa South of the Sahara, edited by Europa Publications and Iain Frame, Routledge. ISBN 1857436598 Država ima tudi nekaj otokov, med drugim otoka Pemba in arhipelag Zanzibar. V državi sta tudi najvišja in najnižja točka afriške celine: Kilimandžaro z višino 5895 m nad morjem in dno Tanganjiško jezero, ki je 352 m pod morsko gladino.
Na severovzhodu, kjer je Kilimandžaro, je Tanzanija gorata in gosto poraščena. Tri od velikih afriških jezer so, vsaj delno, v Tanzaniji. Na severu in zahodu ležita Viktorijino jezero, ki je največje afriško jezero in Tanganjiško jezero, najgloblje jezero celine, znano po svojih edinstvenih ribjih vrstah. Na jugozahodu je Malavijsko jezero (prej jezero Njasa). Osrednja Tanzanija je velika planota, z ravninami in plodno zemljo. Vzhodna obala je vroča in vlažna, arhipelag Zanzibar je v Indijskem oceanu v bližini obale.
Slapovi Kalambo v jugozahodnem okraju Rukva so drugi najvišji neprekinjeni slapovi v Afriki in so v bližini jugovzhodne obale Tanganjiškega jezera na meji z Zambijo."Slapovi Kalambo". Britannica Zavarovano območje v zalivu Menai je največje zavarovano morsko območje Zanzibarja.
Podnebje
Podnebje v Tanzaniji se zelo razlikuje. V visokogorju se temperature gibljejo med 10 in 20 °C v hladnih in vročih sezonah. V preostalem delu države se temperature redko spustijo pod 20 °C. Najbolj vroče obdobje se razteza med novembrom in februarjem (25–31 °C), medtem ko je najhladnejše obdobje med majem in avgustom (15–20 °C). Letna temperatura je 20 °C. V visokogorju je podnebje hladno.
Tanzanija ima dve glavni obdobji padavin: eno je enomodalno (oktober–april), drugo pa dvomodalno (oktober–december in marec–maj). Prvega najdemo v južnih, osrednjih in zahodnih delih države, drugega pa na severu od Viktorijinega jezera, ki sega od vzhoda do obale. Bi-modalne padavine povzroča sezonska migracija intertropskega konvergenčnega območja.
Podnebne spremembe v Tanzaniji povzročajo naraščajoče temperature z večjo verjetnostjo intenzivnih padavin (ki imajo za posledico poplave) in sušnih obdobij (ki povzročajo sušo. Podnebne spremembe že vplivajo na sektorje v Tanzaniji, kot so kmetijstvo, vodni viri, zdravje in energija. Dvig morske gladine in spremembe v kakovosti vode naj bi vplivali na ribištvo in ribogojstvo.
Tanzanija je leta 2007 pripravila nacionalne akcijske programe prilagajanja (NAPA) v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah. Leta 2012 je Tanzanija pripravila nacionalno strategijo za podnebne spremembe kot odgovor na naraščajočo zaskrbljenost zaradi negativnih vplivov podnebnih sprememb in podnebne spremenljivosti na družbeno, gospodarsko in fizično okolje države.
Divje živali in varovanje
Tanzanija vsebuje približno 20 % vrst afriške populacije toplokrvnih živali, ki jih najdemo v njenih 21 narodnih parkih, rezervatih, 1 ohranitvenem območju in 3 morskih parkih. Razprostira se na območju, ki presega 42.000 kvadratnih kilometrov in oblikuje okoli 38 % ozemlja države. Tanzania has 21 national parks, Tanzanija ima 21 narodnih parkov ter številne rezervate divjadi in gozdov, vključno z ohranitvenim območjem Ngorongoro. V zahodni Tanzaniji je narodni park Gombe Stream kraj stalne študije vedenja šimpanzov Jane Goodall, ki se je začela leta 1960.
Tanzanija je zelo biotsko raznovrstna in vsebuje veliko različnih živalskih habitatov. Na tanzanijski ravnici Serengeti belobradi gnu (Connochaetes taurinus mearnsi), drugi votlorogi in zebre sodelujejo v obsežni letni migraciji. Tanzanija je dom približno 130 dvoživkam in več kot 275 vrstam plazilcev, od katerih so mnogi strogo endemični in vključeni na Rdeče sezname držav Mednarodne zveze za varstvo narave.Edoarado Razzetti and Charles Andekia Msuya (2002) "Introduction" , Field Guide to Amphibians and Reptiles of Arusha National Park. Tanzania National Parks. p. 11 Tanzanija ima največjo populacijo levov na svetu.