Mazurka Dombrowskega (poljsko Mazurek Dąbrowskiego) je poljska domoljubna pesem, od leta 1927 uradna državna himna Republike Poljske.
Zgodovina Besedilo mazurke Dombrowskega (s prvotnim naslovom Pesem poljskih legij v Italiji, () je julija 1797 v italijanskem mestecu Reggio Emilia napisal poljski pisec in politik Józef Wybicki; avtor melodije, ki se opira na ljudsko mazurko, je neznan. Od samega začetka so jo navdušeno sprejele legije generala Dombrowskega, pozneje pa so jo prepevali tudi med novembrsko (1830) in januarsko vstajo (1863). Priljubljena je bila med Poljaki med veliko migracijo, v času revolucije 1905, ter med prvo in drugo svetovno vojno. Prevedena je v 17 jezikov, med drugim v nemščino, angleščino, francoščino, ruščino, italijanščino, hrvaščino, makedonščino, srbščino, slovaščino in samogitijščino.
V Pomladi narodov leta 1848 so mazurko Dombrowskega prepevali na ulicah Dunaja, Berlina in Prage. Bila je tudi vzor pesmi, ki jo je napisal Samuel Tomašik na domala identično melodijo, ki je postala vseslovanska himna, po drugi svetovni vojni pa sprejeta tudi kot državna himna SFRJ.
Besedilo
Izvirno besedilo, katerega avtor je Wybicki, je sestavljeno iz šestih štirvrstičnic in refrena, ki se ponovi po vseh kiticah, razen zadnje in sledi shemi rim ABAB. Uradno besedilo, ki temelji na različici iz leta 1806, »Poljska še ni umrla«, kaže na bolj nasilen vzrok morebitne smrti naroda. Izvirni rokopis Wybickega je bil do februarja 1944 v lasti njegovih potomcev, nato pa je bil izgubljen na domu Wybickijevega pravnuka Johanna von Roznowskega v Charlottenburgu med zavezniškim bombardiranjem Berlina. Rokopis je danes znan le iz faksimilnih izvodov, od katerih jih je leta 1886 štiriindvajset izdelal Edward Rożnowski, vnuk Wybickega, in jih podaril poljskim knjižnicam.
Glavna tema pesmi je ideja, ki je bila v času zgodnjih nacionalizmov, temelječih na centraliziranih nacionalnih državah, nova, in sicer da pomanjkanje politične suverenosti ne izključuje obstoja naroda. Kot je Adam Mickiewicz leta 1842 pojasnil študentom slovanske književnosti v Parizu, se »slavna pesem poljskih legij začne z vrsticami, ki izražajo novo zgodovino: Poljska še ni propadla, dokler živimo. Te besede pomenijo, da lahko ljudje, ki imajo v sebi to, kar je bistvo naroda, podaljšajo obstoj svoje države ne glede na njene politične okoliščine in si lahko celo prizadevajo za njeno ponovno uresničitev ...« Pesem vsebuje tudi poziv k orožju in izraža upanje, da se bodo legionarji pod poveljstvom generala Dombrowskega ponovno pridružili svojemu narodu in si z oboroženim bojem povrnili to, kar je tuja sila zavzela.
Stefan Czarniecki je bil hetman iz 17. stoletja, znan po svoji vlogi pri izgonu švedske vojske iz Poljske po okupaciji, ki je pustila državo v ruševinah in se je Poljaki spominjajo kot potopa. Po izbruhu dansko-švedske vojne je nadaljeval boj proti Švedski na Danskem, od koder se je »vrnil čez morje«, da bi se skupaj s kraljem, ki je bil takrat na kraljevem gradu v Poznanju, boril proti napadalcem. Na istem gradu je leta 1765 Józef Wybicki začel svojo odvetniško kariero.
Kościuszko, omenjen v verzih, ki jih v himni zdaj ni, je postal junak ameriške revolucionarne vojne, nato pa se je vrnil na Poljsko in branil svojo domovino pred Rusijo v poljsko-ruski vojni leta 1792 in leta 1794 vodil narodno vstajo. Ena njegovih večjih zmag med vstajo je bila bitka pri Racławicah, ki so jo delno dobili poljski kmetje, oboroženi s kosami. V pesmi so poleg kos omenjene tudi druge vrste orožja, ki jih je tradicionalno uporabljalo poljsko plemstvo (šlahta): sablja in meč.
Barbka (; pomanjševalnica imena Barbara) in njen oče sta izmišljena lika. Predstavljata ženske in starejše moške, ki so čakali, da se poljski vojaki vrnejo domov in osvobodijo domovino. Pot, po kateri so se Dombrowski in njegove legije nadejali vrniti iz Italije, je nakazana z besedami »prečkali bomo Vislo, prečkali bomo Varto«, dve veliki reki, ki tečeta skozi dele Poljske, ki so bili takrat v rokah Avstrije in Prusije.
Sodobno uradno poljsko besedilo Transkripcija IPA Slovenski prevod Wybickovo besedilo(izvorno črkovanje) Slovenski prevodI Poljska še ni propadla, dokler živimo. Kar nam tuja sila iztrga, s sabljo pridobimo nazaj.I Poljska še ni umrla, dokler živimo. Kar nam tuja sila vzame, s sabljo vzamemo nazaj.𝄆 Korakaj, korakaj, Dombrowski, od laške dežele do Poljske. Pod tvojim vodstvom se združimo z narodom. 𝄇𝄆 Korakaj, korakaj, Dombrowski, do Poljske od laške dežele. Pod tvojim vodstvom se združimo z narodom. 𝄇II Prečkali bomo Vislo, prečkali bomo Varto in bomo Poljaki. Bonaparte nam je dal zgled, kako moramo zmagati.II Prečkali bomo Vislo, prečkali bomo Varto in bomo Poljaki. Napoleon nam je dal zgled, kako moramo zmagati.III Kakor Czarniecki v Poznanj po švedski zasedbi, da rešimo očetnjavo, vrnemo se čez morje.III Kakor Czarniecki v Poznanj se čez morje je vrnil, da reši očetnjavo po švedskem razkosanju.
IV Ne Nemec ne Moskovit se ne bo obdržal ko bo, z mečem v roki, geslo vseh sloga in naša domovina.IV Že oče svoji Barbki pravi in se joče: »Le poslušaj, baje naši igrajo na vojaške bobne«.V Že oče svoji Barbki pravi in se joče: »Le poslušaj, baje naši igrajo na vojaške bobne.«
VI Nato vsi vzkliknejo z enim glasom: »Dovolj te sužnosti!«. Imamo kose iz Racławic, Kościuszka, če Bog da.
Opombe
Sklici
Kategorija:Državni simboli Poljske Kategorija:Državne himne Kategorija:Dela leta 1797