Tri pike oziroma tripičje ( … ) je končno ali nekončno ločilo in se rabijo kot znamenje izpusta, vrinjenega stavka ali spremembe skladenjskega naklona. Kot sopomenka se v SSKJ pojavlja tudi tropičje, ki pa naj bi po zadnjem pravopisu pomenil tri pike, eno nad drugo.
Ločita se enodelno in dvodelno tripičje.
Enodelno tripičje
Stičnost
Skladenjske tri pike so nestično, neskladenjske tri pike pa stično ločilo..
Skladenjska raba
Enodelno tripičje zaznamuje:. nedokončano besedo, misel: Če se ne vrneš, bom …; izpuščene dele navedkov: ... kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave; premor: Pesem je bila … odlična!; spremembo skladenjskega naklona: Zopet si me prevaral … le kako naj ti zaupam.
V okrajšanih povedih ob treh pikah se druga končna ločila pišejo ali pa opuščajo:Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 46.
Grobovi tulijo …. – Grobovi tulijo …
Neskladenjska raba
Neskladenjsko stično tripičje nakazuje izpust dela besede: O, ta sveta prepr…!
Dvodelno tripičje
Dvodelno tripičje je nestično ločilo, ki izraža: vrinjeni stavek: Zbolel je za gripo … zboli vsako jesen …, zato je obiskal zdravnika. ali okrajšavo v navedku: V poglavju Gospodarno ravnanje z odpadki /…/ je več protislovij.
Dvodelne tri pike se imenujejo tudi oklepajne tri pike. Namesto takih treh pik se rajše piše pomišljaj.
Sklici
Viri
Kategorija:Ločila