Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Je eden najpomembnejših romanskih jezikov, ki je bil od poznega srednjega veka do 19. stoletja poglavitni evropski sporazumevalni jezik, oziroma lingua franca. Z okoli 77 milijoni maternih govorcev (frankofonov) je na 11. mestu na svetu, 128 milijonov ljudi pa jo je leta 1999 govorilo kot drugi jezik. Je uradni jezik v 29 državah na petih kontinentih ter uradni in administrativni jezik v številnih skupnostih in organizacijah, kot so Evropska unija, Mednarodni olimpijski komite, Združeni narodi in Svetovna poštna zveza. V Franciji so zaradi ogroženosti s strani angleščine nedavno uvedli zakon, po katerem so francoske radijske postaje obvezane predvajati najmanj 40 odstotkov pesmi v francoščini.

Naglaševanje V francoščini je naglas na zadnjem zlogu ritmične enote, ki jo po navadi sestavlja več povezanih besed in obsega od 1 do 8 zlogov. Če je naglasna enota sestavljena iz ene same besede, je naglašen zadnji zlog besede, sicer pa zadnji zlog zadnje besede.

Poleg naglasa imamo v francoščini še poudarek, ki je značilen za čustveno obarvane besede. Pri tem poudarimo prvi zlog besede.

Abeceda

Francoska abeceda je sestavljeni iz 26 črk. Črka Izgovorjava A /a/ B /be/ C /se/ D /de/ E /ә/ F /ԑf/ G /ᴣe/ H /aʃ/ I /i/ J /ᴣi/ K /ka/ L /ԑl/ M /ԑm/ N /ԑn/ O /o/ P /pe/ Q /ky/ R /ԑr/ S /ԑs/ T /te/ U /y/ V /ve/ W /dublәve/ X /iks/ Y /igRԑk/ Z /zed/

Določni člen

moški spol (ednina) ženski spol (ednina) moški spol (množina) ženski spol (množina) pred besedami, ki se začenjajo s soglasnikom ali aspiriranim h le la les les pred besedami, ki se začenjajo s samoglasnikom ali nemim h l' l' les les

Primeri: le jardin - vrt la voiture - avtomobil l'homme - človek les montagnes - gore

Nedoločni člen

moški spol (ednina) ženski spol (ednina) moški spol (množina) ženski spol (množina) un une des des

Primeri: Un crayon - svinčnik Une bataille - bitka Des livres - knjige

Osebni zaimki Osebe Osebek prevod 1.edn. je jaz 2.edn. tu ti 3.edn. il on 3.edn elle ona 1.mn. nous mi, me 2.mn. vous vi, ve 3.mn. ils oni 3.mn. elles one

Glagolski časi Glagoli Francoske glagole delimo na tri skupine: 1. Skupina: Prva skupina obsega veliko večino francoskih glagolov. Glagoli prve skupine se končujejo na -er. 2. Skupina: Druga skupina vsebuje glagole, ki se končujejo na -ir in obsega nekaj sto glagolov. 3. Skupina: V tretji skupini so vsi ostali glagoli in jih imenujemo nepravilni. V nedoločniku se glagoli te skupine končujejo na -ir, -re ali -oir.

Le présent - sedanjik Glagoli prve skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -e, -es, -e, -ons, -ez, -ent. Primer: PARLER - govoriti Je parle Tu parles Il parle Nous parlons Vous parlez Ils parlent

Glagoli druge skupine tvorijo sedanjik tako, da glagolskemu korenu dodamo obrazila: -is, -is, -it, -ons, -ez, -ent. Primer: FINIR - končati Je finis Tu finis Il finit Nous finissons Vous finissez Ils finissent

Glagoli tretje skupine imajo obrazila lahko različna: 1.os.ed. -s, -x, ali -e 2.os.ed. -s, -x, ali -es 3.os.ed. -t, -d, -c ali -e 1.os.mn. -ons 2.os.mn. -ez, (-tes) 3.os.mn. -ent, (-ont)

L'imparfait Tvorimo ga tako, da osnovi 1.osebe množine sedanjika dodamo obrazila: -ais, -ais, -ait, -ions, -iez, -aient. Primer: CHANTER - peti nous chant-ons: je chantais tu chantais il chantait nous chantions vous chantiez ils chantaient

Le passé simple Tvorimo ga tako, da korenu glagola dodamo obrazila: -ai, -as, -a, -âmes, -âtes, -èrent glagolom prve skupine, -is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent glagolom druge skupine, -is, -is, -it, -îmes, -îtes, -irent oziroma -us, -us, -ut, -ûmes, -ûtes, -urent glagolom tretje skupine.

Le passé composé Tvorimo ga s sedanjikom pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple). Primera: Chanter (peti) - j'ai chanté Partir (oditi) - je suis parti

Le plus-que-parfait Tvorimo ga z imparfait pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple). Chanter (peti) - j'avais chanté Partir (oditi) - j'étais parti

Le passé anterieur Tvorimo ga s passé simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple). Chanter (peti) - j'eus chanté Partir (oditi) - je fus parti

Le futur simple Z glogaoli prve skupine ga tvorimo tako, da prvi osebi ednine sedanjika dodamo obrazila -rai, ras, -ra, -rons, -rez, -ront. Z glagoli druge skupine ga tvorimo tako, da nedoločniku dodamo obrazila -ai, -as, -a, -ons, -ez, -ont. Pri glagolih tretje skupine, ki se v nedoločniku končajo na -ir ali -re, ga tvorimo tako kot pri glagolih druge skupine, le da -e pred obrazili odpade. Pri glagolih, ki se v nedoločniku končajo na -oir, pa dodamo obrazila -rai, -ras, -ra, -rons, -rez, -ront različnim osnovam.

Le futur proche Tvorimo ga s sedanjikom polpomožnika aller in nedoločnikom: Primer: DIRE - reči je vais dire tu vas dire il va dire nous allons dire vous allez dire ils vont dire

Le futur antérieur Tvorimo ga s futur simple pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple). Chanter (peti) - j'aurai chanté Partir (oditi) - je serai parti

Le conditionnel présent Tako kot futur simple vedno vsebuje soglasnik -r. Tvorimo ga tako kot futur simple, vendar z naslednjimi obrazili: -rais, -rais, -rait, -rions, -riez, -raient.

Le conditionnel passé Tvorimo ga z conditionnel présent pomožnika avoir ali être in nezloženim preteklim deležnikom (paritcipe passé simple). Chanter (peti) - j'aurais chanté Partir (oditi) - je serais parti

Besede Uporabne besede

Bonjour: Dober dan Salut!: Živijo Comment tu t'appelles?: Kako ti je ime? Vous êtes monsieur/madame Dulac?: Ste vi gospod/gospa Dulac? Je ne parle pas bien le français : Jaz ne govorim dobro francosko. Je suis slovène/anglais/écossais/finlandais: Jaz sem slovenec/anglež/škot/finec Bon appétit!: Dober tek Merci: Hvala Au revoir! : Nasvidenje S'il vous/te plaît: Prosim Excusez-moi/Excuse-moi: Oprostite/Oprosti Bonne nuit : Lahko noĉ Bonne soirée:Dober večer Rouge/bleu/bleu ciel/vert/blanc/orange/violet/marron/jaune/noir: Rdeča/modra/svetlomodra/zelena/bela/oranžna/vijolična/rjava/rumena/črna

Deli telesa Glava Glava - la tête Lasje - les cheveux Obraz - le visage Oko - l'oeil Oči - les yeux Nos - le nez Lice - la joue Usta - la bouche Zob - la dent Uho - l'oreille Vrat - le cou

Telo in okončine Trebuh - le ventre Rama - l'épaule Roka - le bras Komolec - le coude Zapestje - le poignet Dlan - la main Prst - le doigt Noht - l'ongle Hrbet - le dos Noga - la jambe Stegno - la cuisse Koleno - le genou Gleženj - la cheville Stopalo - le pied Prst na nogi - l'orteil

Oblačila Čevelj - la chaussure Copat - le chausson Nogavica - la chaussette Hlače - le pantalon Obleka - la robe Kratke hlače - le short Majica - la chemise Rokavi kratki/dolgi - les manches courtes/longues

Živali Čebela - l'abeille Jagnje - l'agneau Jelen - le cerf Konj - le cheval Koza - la chèvre Pes - le chien Petelin - le coq Žirafa - la girafe Osa - la guêpe Kunec - le lapin Ptič - l'oiseau Komar - le moustique Medved - l'ours Golob - le pigeon Riba - le poisson Prašič - le porc Raca - le canard Maček - le chat Polž - l'escargot Kača - le serpent Lev - le lion Tiger - le tigre Krava - la vache

Šport

Jahanje - l'équitation Odbojka - le volley Tenis - le tennis Nogomet - le football Atletika - l'athlétisme Plavanje - la natation Ples - la danse Gimnastika - la gymnastique Rokomet - le handball Smučanje - le ski

Števila 0 - zéro 1 - un 2 - deux 3 - trois 4 - quatre 5 - cinq 6 - six 7 - sept 8 - huit 9 - neuf 10 - dix 11 - onze 12 - douze 13 - treize 14 - quatorze 15 - quinze 16 - seize 17 - dix-sept 18 - dix-huit 19 - dix-neuf 20 - vingt 30 - trente 40 - quarante 50 - cinquante 60 - soixante 70 - soixante-dix 80 - quatre-vingt 90 - quatre-vingt-dix 100 - cent 1000 - mille

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Romanski jeziki * Kategorija:Jeziki Alžirije Kategorija:Jeziki Belgije Kategorija:Jeziki Benina Kategorija:Jeziki Burkina Fasa Kategorija:Jeziki Burundija Kategorija:Jeziki Čada Kategorija:Jeziki Demokratične republike Kongo Kategorija:Jeziki Džibutija Kategorija:Jeziki Francije Kategorija:Jeziki Francoske Gvajane Kategorija:Jeziki Francoske Polinezije Kategorija:Jeziki Gabona Kategorija:Jeziki Gvineje Kategorija:Jeziki Haitija Kategorija:Jeziki Kambodže‎ Kategorija:Jeziki Kameruna Kategorija:Jeziki Kanade Kategorija:Jeziki Komorov Kategorija:Jeziki Laosa Kategorija:Jeziki Libanona Kategorija:Jeziki Luksemburga Kategorija:Jeziki Madagaskarja Kategorija:Jeziki Mavricija Kategorija:Jeziki Monaka Kategorija:Jeziki Maroka Kategorija:Jeziki Malija Kategorija:Jeziki Nigra Kategorija:Jeziki Republike Kongo Kategorija:Jeziki Ruande Kategorija:Jeziki Senegala Kategorija:Jeziki Slonokoščene obale Kategorija:Jeziki Srednjeafriške republike‎ Kategorija:Jeziki Švice Kategorija:Jeziki Toga Kategorija:Jeziki Tunizije Kategorija:Jeziki Vietnama Kategorija:Jeziki Združenih držav Amerike Kategorija:Skupni jeziki Kategorija:Pregibni jeziki