Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.
Nemška invazija se je začela 1. septembra 1939, en teden po podpisu pakta Molotov-Ribbentrop med Nemčijo in Sovjetsko zvezo in en dan po tem, ko je vrhovni sovjet Sovjetske zveze odobril pakt. Sovjeti so 17. septembra napadli Poljsko. Kampanja se je končala 6. oktobra, ko sta si Nemčija in Sovjetska zveza razdelili in priključili celotno Poljsko v skladu s pogodbo o nemško-sovjetski meji.
Ozadje levo|sličica|224x224_pik|Nemški in sovjetski predstavniki v Moskvi med podpisom pakta, 23. avgusta 1939. V začetku leta 1939, nekaj mesecev po priključitvi Avstrije Nacistični Nemčiji in nemškem zavzetju Češkoslovaške, je nemški diktator Adolf Hitler svojo pozornost začel usmerjati na Poljsko. Hitler je sovražil poljski koridor, ki je Nemčijo razdelil na dva dela, s čimer je Poljska dobila prost dostop do morja, s tem pa je tudi veliko nemškega prebivalstva živelo na Poljskem. Njegovo sovraštvo do Poljske je s časoma zelo naraslo, zaradi česar sta Združeno Kraljestvo in Francija opozorila Hitlerja, da naj ne napada Poljske, saj bi to lahko povzročilo izbruh vojne. V zasebnih razpravah marca istega leta je Hitler sicer označil Združeno Kraljestvo za največjega sovražnika, ki ga je treba premagati ter pri tem dejal, da je napad na Poljsko nujen uvod v ta cilj. S tem je 3. aprila 1939 začel s pripravami za napad na Poljsko, kmalu zatem pa se je izkazalo, da se ob nemškem napadu na Poljsko Združeno Kraljestvo in Francija ne bosta takoj udali in da bosta posredovali..
Hitler je svoje napadanje načrtoval nadaljevati proti vzhodu, naprej od Poljske, a ker se pri tem ni hotel bojevati na dveh frontah, se je zato odločil, da bo podpisal zavezništvo z sovjetskim diktatorjem Josifom Stalinom. 22. avgusta je nato Hitler v svojem govoru v nemškem parlamentu dejal: Cilj vojne je ... fizično uničiti sovražnika. Zato sem pripravil, zaenkrat samo na vzhodu, svoje operacije z ukazi, da brez usmiljenja pobijejo vse moške, ženske in otroke poljskega rodu ali poljskega jezika. Le tako lahko pridobimo življenjski prostor, ki ga potrebujemo. 23. avgusta 1939 so se v Moskvi sestali nemški in sovjetski politiki, kjer so podpisali pakt Molotov-Ribbentrop. S tem sta Hitler in Stalin sklenila, da bosta skupaj napadla Poljsko in si jo po okupaciji razdelila, s tem pa je bilo tudi dogovorjeno, da Nemčija v prihodnosti ne bo napadla Sovjetske zveze, hkrati pa tudi, da Sovjetska zveza ne bo vojaško pomagala ne Združenemu Kraljestvu in ne Franciji. Zahodna tretjina poljske države naj bi pripadla Nemčiji, vzhodni dve tretjini pa Sovjetski zvezi..
To podpisano zavezništvo je močno osupnilo zahod. Po podpisanem zavezništvu je Hitler nemški vojski ukazal, da Poljsko napadejo 26. avgusta ob 4:30 zjutraj, a je ta načrt ustavil, ko je ugotovil, da sta Združeno Kraljestvo in Francija 25. avgusta podpisali zavezništvo s Poljsko, s katerim sta potrdila, da bosta branili neodvisnost Poljske, če bo ta napadena. Hitler je nato datum napada prestavil in nemški vojski ukazal, da Poljsko napadejo 1. septembra ob 4:45 zjutraj..
Invazija
Nemški napad levo|sličica|270x270_pik|Nemška bojna ladja Schleswig-Holstein med napadom na poljsko vojaško tranzitno skladišče zjutraj 1. septembra 1939. 1. septembra 1939 zgodaj zjutraj se je v jutranji megli v pristaniškem kanalu Neufahrwasser videlo le obris velikanske šolske ladje Schleswing-Holstein. V bližnji cerkvi je takrat odzvonilo 4:30. Sedem minut pozneje se je iz gozda, ki obdaja poljsko enklavo Westerplatte, zaslišal en sam strel. Poljski stražarji so se približali drug drugemu, potem pa je spet vse ostalo tiho, le iz daljave je bilo slišati pasji lajež.
Osem minut pozneje, ob 4:45 je nato zagrmelo, ko je nemška bojna ladja Schleswig-Holstein pred poljsko obalo začela streljati na poljsko vojaško tranzitno skladišče v Westerplatteju v Svobodnem mestu Danzig na Baltskem morju. Ob tem času so marsikje na meji nemške čete že prestopile nemško-poljsko mejo in vdrle na ozemlje Poljske. S tem je Nemčija brez vojne napovedi napadla Poljsko, s tem pa se je začela druga svetovna vojna. Približno takrat je Luftwaffe napadla številne vojaške in civilne cilje, vključno z Wieluńom, prvim obsežnim bombardiranjem mesta v vojni. Ob 8:00 so nemške čete, še vedno brez uradne vojne napovedi, napadle poljsko vas Mokra. Začela se je bitka ob meji. Kasneje istega dne so Nemci napadli poljsko zahodno, južno in severno mejo, nemška letala pa so začela napadati poljska mesta. Glavna os napada je vodila proti vzhodu od Nemčije skozi zahodno poljsko mejo. Podporni napadi so prišli iz Vzhodne Prusije in iz zavezniške Slovaške republike na jugu. Vsi trije napadi so bili uspešno izvedeni.A Danzica lo scontro a fuoco intorno all'ufficio postale proseguì per tutto il giorno mentre la corazzata Schleswig-Holstein, giunta nel porto della città ufficialmente in visita cerimoniale sparò le sue bordate ad alzo zero contro l'insediamento militare polacco. Vedi ., fornisce una visione esattamente opposta del fatto: gli aerei tedeschi non riuscirono a neutralizzare le micce e i polacchi fecero saltare in aria il ponte.
Združeno Kraljestvo in Francija sta bili ob nemškem napadu na Poljsko obveščeni ob 7:00 zjutraj tega dne. Dve uri pozneje sta britanski premier Neville Chamberlain in francoski premier Édouard Daladier poslala Hitlerju dve zahtevi, v katerih sta oba zahtevala takojšen umik nemške vojske z ozemlja Poljske. Do tega ni prišlo in 3. septembra popoldne sta Združeno Kraljestvo in Francija napovedali vojno Nemčiji. Na nemško-francoski meji je tri dni pozneje prišlo do nekaj manjših spopadov, večina nemških sil, vključno s 85 % oklepnih sil, pa je bilo organiziranih na Poljskem. Kljub nekaterim poljskim uspehom v manjših obmejnih bojih je nemška tehnična, operativna in številčna premoč prisilila poljsko vojsko, da se je umaknila z meje vse proti Varšavi in Lwówu. Luftwaffe je v začetku kampanje pridobila večjo premoč v zraku. Z uničenjem komunikacij je Luftwaffe povečala hitrost napredovanja, ki je preplavila poljska letala in mesta za zgodnje opozarjanje, kar je Poljakom povzročilo logistične težave. Številnim enotam poljskih letalskih sil je zmanjkalo zalog, 98 od njih pa se je umaknilo v nevtralno Romunijo. Začetna poljska moč s 400 se je do 14. septembra zmanjšala na 54 in zračni napadi so se praktično ustavili, pri čemer so bile glavne poljske letalske baze uničene v prvih 48 urah vojne.La città fu velocemente occupata, ma le truppe polacche presenti nella fortezza di Westerplatte resistettero fino all'8 settembre, mentre la Panzer-Division Kempf, nei pressi di Mława, subì gravi perdite a causa dei cannoni anticarro posti a difesa della città. Vedi . sličica|288x288_pik|Varšava po nemškem bombardiranju 24. septembra 1939. Nemčija je Poljsko napadla iz treh smeri na kopnem. Günther von Kluge je vodil 20 divizij, ki so vstopile na poljski koridor in se srečale z drugo silo, ki se je iz Vzhodne Prusije usmerila proti Varšavi. 35 divizij pod vodstvom Gerda von Rundstedta je napadlo južno Poljsko. Do 3. septembra, ko je von Kluge z svojo vojsko na severu dosegel reko Vislo, nato kakšnih 10 km od nemške meje, in se je Georg von Küchler približeval reki Narew, je bila vojska pod vodstvom Waltherja von Reichenaua že na drugi strani reke Warta. 7. septembra so se poljski branilci Varšave vrnili na 48 km dolgo linijo vzporedno z reko Vislo, kjer so se zbrali proti napadom nemških tankov. Obrambna linija je potekala med Płońskom in Pułtuskom, severozahodno oziroma severovzhodno od Varšave. V eni fazi so bili Poljaki pregnani iz Pułtuska, Nemci pa so zagrozili, da bodo izvedli še močnejši napad in jih potisnili vse na reko Vislo ter v Varšavo. Vendar pa je bil Pułtusk ponovno zaščiten pred prihajajočim nemškim napadom. Potem, ko je nemški napad prebil linijo, je bilo ujetih veliko tankov, vendar so jih poljski branilci obšli. Do 8. septembra je eden od Reichenaujevih oklepnih korpusov, ki je v prvem tednu kampanje napredoval za 225 km, dosegel obrobje Varšave. Lahke divizije na Reichenaujevi desni strani so bile do 9. septembra na Visli med Varšavo in mestom Sandomierz, druga vojska pa na jugu na reki San severno in južno od mesta Przemyśl. Hkrati je Guderian vodil svoje tanke 3. armade čez Narew in napadel strugo reke Bug, da so lahko lažje Varšavo. Vse nemške vojske so napredovale in izpolnjevale svoje dele načrta. Poljske vojske so bile nameščene na neusklajena mesta, od katerih so se nekatere umikale, druge pa so sprožile nepovezane napade na najbližje nemške kolone.Norman Davies: Im Herzen Europas. Geschichte Polens. C.H. Beck, München 2002, S. 60. levo|sličica|247x247_pik|Poljski vojaki med tekom v bitko Poljske sile so v prvem tednu zapustile regijo Pomerelia, Veliko Poljsko in poljsko Zgornjo Šlezijo. Poljski načrt za obrambo meje je bil na žalost zelo neuspešen. Nemško napredovanje v celoti ni bilo upočasnjeno. 10. septembra je poljski vrhovni poveljnik maršal Edward Rydz-Śmigły ukazal splošni umik proti jugovzhodu, proti romunskemu mostišču. Medtem so Nemci poostrili obkoljevanje poljskih sil zahodno od Visle (na območju Łódźa in še bolj zahodno okoli Poznana) in prodirali globoko v vzhodno Poljsko. Varšava, ki je bila od prvih ur vojne podvržena močnemu zračnemu bombardiranju, je bila napadena 9. septembra in okupirana do 13. septembra. Približno takrat so napredne nemške sile dosegle tudi Lwów, večje mesto na vzhodu Poljske, in 1150 nemških letal je 24. septembra bombardiralo Varšavo.Hellmuth G. Dahms: Deutsche Geschichte: Der Zweite Weltkrieg. Ullstein, Frankfurt am Main/Berlin 1966, S. 37.
Poljski obrambni načrt je zahteval strategijo obkroženja. To bi Nemcem omogočilo napredovanje med dvema skupinama poljske vojske na liniji med Berlinom in Varšavo, prusijska vojska pa bi se nato premaknila in premagala nemški napad ter se umaknila. Da bi se to zgodilo, je bilo treba prusijsko vojsko v celoti mobilizirati do 3. septembra. Vendar pa poljski vojaški načrtovalci niso predvideli hitrosti nemškega napredovanja in so domnevali, da bo treba prusijsko vojsko v celoti mobilizirati do 16. septembra.Günther Stökl: Russische Geschichte. Von den Anfängen bis zur Gegenwart (= Kröners Taschenausgabe, Bd. 244). 5., erweiterte Auflage, Kröner, Stuttgart 1990, ISBN 3-520-24405-5, S. 748.
Največja bitka v tej kampanji, bitka pri Bzuri, je potekala blizu reke Bzura, zahodno od Varšave, in je trajala od 9. do 19. septembra. Poljski armadi Poznań in Pomorze, ki sta se umikali z mejnega območja poljskega koridorja, sta napadli napredujočo nemško 8. armade, vendar protinapad kljub začetnemu uspehu ni uspel. Po porazu je Poljska izgubila sposobnost prevzemanja pobude in obsežnega protinapada. Med bitko je bila ključna nemška zračna sila. Ofenziva Luftwaffe je izkoreninila tisto, kar je ostalo od poljskega odpora, v "izjemni demonstraciji zračne moči". Luftwaffe je hitro uničila mostove na reki Bzura. Nato so bile poljske sile ujete. Poljskim protiletalskim baterijam je zmanjkalo streliva in so se zato umaknile v gozdove, a so jih nato pokončala nemška bojna letala, ki so na njih odvrgli 100 kg zažigalnic. Samo Stukageschwaderji so med bitko odvrgli 428 ton bomb.Klaus A. Maier, Horst Rohde, Bernd Stegemann u. a.: Das Deutsche Reich und der Zweite Weltkrieg. Band 2, DVA, Stuttgart, S. 131.