Marijan F. Kranjc, slovenski generalmajor in publicist, * 15. januar 1935, Kumanovo, Kraljevina Jugoslavija (danes Severna Makedonija), † 4. november 2017, Ljubljana, Slovenija.
Življenje Kranjc se je rodil v Kumanovu, od koder so ga z družino leta 1941 bolgarske okupatorske oblasti izgnale v Slovenijo. Osnovno šolo je končal pri Svetem Juriju ob Ščavnici, nižjo gimnazijo pa v Gornji Radgoni. Na obeh šolah je bil načelnik pionirskega odreda. Kot pionir je sodeloval na prvi delovni akciji v Sloveniji – Pesnica 1946. Višjo gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je bil sekretar mladinske organizacije, sodeloval na dveh mladinskih delovnih akcijah Doboj - Banjaluka (1951) in Konjic - Jablanica (1952). Osmi razred z veliko maturo je končal v Kočevju, kjer je prejel gimnazijsko Prešernovo nagrado za literarno delo in politično-ideološko razpravo Tretja pot v socializem. Bil je dopisnik Mladine (od 1946) in Ljudske pravice - Borbe, po letu 1990 pa objavljal prispevke v Večeru, Delu in Nedeljskem dnevniku. Bil je poročen in oče dveh hčera in stari oče dvema vnukoma.
Vojaška kariera V Beogradu je 1954 – 1957 obiskoval Vojaško akademijo Jugoslovanske ljudske armade in jo končal s prav dobrim uspehom, pehotno smer pa z odličnim, kot drugi v rangu. Poleg raznih tečajev (vojaške policije, varnosti, angleščine) je 1966 – 1968 končal Višjo vojaško akademijo in leta 1980 Šolo ljudske obrambe, obe z odličnim uspehom. Služboval je v garnizijah Bileća, Šibenik, Split, Pulj, Ljubljana in Bitola. Prvi dve leti je bil vodni poveljnik v Šoli rezervnih častnikov v Bileći, nato pa poveljnik vojaške policije v Šibeniku in 12. Odreda JLA na Sinaju. Od 1962 do 1987 je bil nepretrgoma v Varnostni službi JLA, zadnja tri leta tudi kot načelnik Oddelka vojaške varnosti 9. armade v Ljubljani.
Od 1987 je bil na generalskem položaju, najprej kot načelnik Operativno-učnega oddelka 9. armade, zastopnik načelnika štaba 9. armade in glavni vodja Skupine za ukinitev 9. armade v Ljubljani. Izpit za čin generalmajorja je junija 1989 opravil s prav dobrim uspehom, nakar je bil premeščen v Bitolo, na položaj načelnika štaba in obenem namestnika poveljnika 41. korpusa. V čin generalmajorja je bil povišan decembra 1989 po ukazu in s podpisom takratnega predsednika Predsedstva SFRJ Janeza Drnovška. Septembra 1990 je bil upokojen na lastno zahtevo in se je vrnil k družini v Ljubljano.
Je nosilec šestih vojaških mirnodobnih odlikovanj, medalje miru UNEF (United Nations Emergency Force) in zvezne Plakete varnosti (za 25 let službovanja).
Bibliografija Njegov bibliografija obsega 223 del, med njimi tudi:
Balkanski vojaški poligon, Borec, Ljubljana, 1998; Zarote in atentati na Tita, Grafis Trade, Grosuplje, 2004; Slovenska vojaška inteligenca, Grafis Trade, Grosuplje, 2005; Plava garda – poveljnikovo zaupno poročilo, Pro Andy, Maribor, 2006, dve izdaji, soavtor Slobodan Kljakić; Slovenački četnici, Filip Višnjić, Beograd, 2006, soavtor Slobodan Kljakić; Spopad nizke intenzivnosti – generalska naloga, Pro Andy, Maribor, 2007. Balkanski vojaški poligon, 2. izdaja - elektronski vir, Pro-Andy, Maribor, 2008 Franjo Malgaj, Vojni spomini 1914-1919, Pro-Andy, Maribor, 2009 Legendarni slovenski obveščevalci, Pro-Andy, Maribor, 2011 Titovi "atomski" bunkerji, Pro-Andy, Maribor, 2014
Je tudi pisec gesel za Enciklopedijo Slovenije, Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, 2008 in Sloveniko, 2011. Pod psevdonimom Franc Hafner je leta 2016 nastopil v slovenskem filmu Houston, imamo problem.Yugoslav space program - Myth or Reality? Who are Franc Hafner, Major General Retired and his daughter dr. Ana Hafner?
Opombe
Viri Enciklopedija Slovenije, s.v. Osebnosti, Veliki slovenski biografski leksikon, s.v. Slovenika, s.v.
Zunanje povezave Osebna spletna stran Bibliografija v bazi COBISS.si - Kranjc, Marijan F., številka 91277
Kategorija:Rojeni leta 1935 Kategorija:Slovenski generali Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Generali Jugoslovanske ljudske armade Kategorija:Umrli leta 2017 Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana