Srbija

Republika Srbija () je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Del Republike Srbije je avtonomna pokrajina Vojvodina. Do 17. februarja 2008 je imelo status avtonomne pokrajine kot dela Srbije tudi Kosovo. S strani Albancev je enostransko razglasilo neodvisnost, ki jo je priznalo preceljšnje število držav, Srbija pa je ne priznava.

Po zadnjem popisu prebivalstva 2022 ima Srbija (brez Kosova) približno 6,65 milijona prebivalcev.

Republika Srbija je opredeljena kot demokratična država srbskega naroda in vseh drugih državljanov, ki živijo v njej. Država temelji na demokratičnih temeljih, tržnem gospodarstvu, človekovih pravicah in vladavini prava.

Srbija na severu meji na Madžarsko, na vzhodu na Romunijo in na Bolgarijo, na jugu na Severno Makedonijo in na Kosovo, na zahodu pa na Črno goro, Hrvaško ter na Bosno in Hercegovino.

Srbija je bila od konca prve svetovne vojne sestavni del skupne države Južnih Slovanov. Najprej v Kraljevini Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je kasneje preimenovala v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je še kasneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo, po 2. svetovni vojni pa kot del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Po razpadu SFRJ se je oblikovala Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ). Leta 2003 so to državno skupnost preimenovali v Srbija in Črna gora. Od 5. junija 2006 je Srbija po 88 letih ponovno suverena in neodvisna država. Je pravna naslednica ZRJ.

Glavno mesto s skoraj poldrugim milijonom prebivalcev (samo mesto 1,2 milijona) je Beograd, ki je tudi administrativno, kulturno in gospodarsko središče Srbije.

Zgodovina

Prvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja]], ko je Srbiji vladala dinastija Vlastimirović. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, imenovane Raška, je bil veliki župan Štefan Nemanja, srbski vladar iz 12. stoletja iz dinastije Nemanjić. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom Bizantinskega cesarstva. Leta 1217, tekom vladavine Štefana Prvokronanega, postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta 1346 pod vladavino Stefana Dušana, ki se je proglasil za Cara Srba i Grka (Cesarja Srbov in Grkov). Turki so porazili srbsko plemstvo leta 1389 v bitki na Kosovskem polju, dokončno pa so jo zavzeli, ko je leta 1459 padlo Smederevo. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino Osmanskega cesarstva, čeprav le v krajših intervalih, najdaljši je bil od 1718 do 1739. Habsburška monarhija je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije.

Leta 1804 so Srbi, pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali Đorđe Petrović Karađorđe (tudi Črni Đorđe), organizirali upor in tako so leta 1815 dobili avtonomno srbsko kneževino. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji rodbine Obrenović. Prvo ustavo je Srbija dobila 15. februarja leta 1835 (Sretenjska ustava). Na Berlinskem kongresu leta 1878 je Srbija dobila mednarodno priznanje. Srbi na južnem Ogrskem so v sredini 19. stoletja dobili avtonomijo pod imenom Vojvodina Srbska.

Po Majskem preobratu 1903 in atentatu na kralja Aleksandra Obrenovića in kraljico Drago, so na oblast zopet prišli Karađorđevići. Za novega kralja je bil imenovan Peter II. Karađorđević. Po zmagah v balkanskih vojnah se je Srbija zelo razširila na jug. Kljub velikim človeškim in materialnim izgubam je Srbija pomagala silam antante do zmage v prvi svetovni vojni.

1. decembra leta 1918 se je Kraljevina Srbija združila s Črno goro in Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in se leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

V drugi svetovni vojni je bila Srbija pod okupacijo Sil Osi, torej pod okupacijo nacistične Nemčije in njenih zaveznikov; Italije, Bolgarije, Madžarske, Albanije in marionetne pro-fašistične državne tvorbe imenovane Neodvisna država Hrvaška (NDH). thumb|left|Ostanki cesarske palače Felix Romuliana, Gamzigrad

Po končani vojni leta 1945 Srbija postane del novo nastale Demokratične federativne Jugoslavije, pod vodstvom komunističnega režima na čelu z Josipom Brozom-Titom. To državo je sestavljalo 6 republik: poleg Srbije še Hrvaška, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Makedonija. Še istega leta (1945) se je država preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Srbija pa v Ljusko republiko Srbijo (Narodna republika Srbija). 1963, s preimenovanjem države v Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo se tudi Srbija preimenuje v Socialistično republiko Srbijo (Socijalistička republika Srbija). Z ustavo 1963 sta njena konstitutivna dela tudi dve avtonomni pokrajini (na novo Kosovo in Metohija - od 1968 samo Kosovo, je bilo dotlej le avtonomna oblast, Vojvodina pa je bila avtonomna pokrajina že od 1945). Njune ingerence postanejo vse večje, zlasti po letu 1968 oz. novo ustavo 1974, ko postaneta kot konstitutivna dela federacija dejansko skoraj neodvisni od Srbije, obenem pa lahko blokirata njene odločitve, ker se je pri nekaterih odločitvah zahtevalo soglasje pokrajinskih skupščin. Srbi so kot večinski narod znotraj Jugoslavije in tudi same Srbije postali tako dejansko hendikepirani in tudi frustriran, da se je konec 80. let prebudil močan nacionalistični val, ki mu je načeloval srbski voditelj Slobodan Milošević, kar je privedlo do razpada skupne države ter postopne osamosvojitve njenih sestavnih delov.

Od leta 1992, ko je razpadla Socialistična federativna republika Jugoslavija, pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila Zvezno Republiko Jugoslavijo. Leta 2003 se je ta tvorba preimenovala v državno skupnost Srbije in Črne gore. 21. maja 2006 je imela Črna Gora referendum, na katerem so se njeni prebivalci odločili za neodvisnost. Od takrat Republika Srbija deluje kot samostojni subjekt in država. 17.februarja 2008 se je od Srbije de facto osamosvojila nekdanja srbska avtonomna pokrajina Kosovo, ki je postala država z glavnim mestom Priština.

Geografija thumb|left|250px|Topografska karta Srbije

Srbija, država brez izhoda na morje, ki leži na križišču med srednjo in jugovzhodno Evropo, se nahaja na Balkanskem polotoku in v Panonski nižini. Srbija leži med 41° in 47° severne zemljepisne širine ter 18° in 23° vzhodne zemljepisne dolžine. Država pokriva skupno 88.499 km2 (vključno s Kosovim); brez Kosova je skupna površina 77.589 km2. Dolžina meje s posamezno sosednjo državo je: Albanija 115 km, Bosna in Hercegovina 302 km, Bolgarija 318 km, Hrvaška 241 km, Madžarska 151 km, Severna Makedonija 221 km, Črna gora 203 km in Romunija 476 km.

Panonska nižina pokriva severno tretjino države (Vojvodina in Mačva), medtem ko se vzhodni vrh Srbije razteza v Vlaško nižino. Teren osrednjega dela države sestavljajo predvsem hribi, ki jih prečkajo reke. V južni tretjini Srbije prevladujejo gore. Dinarsko gorovje se razteza na zahodu in jugozahodu, sledi toku rek Drina in Ibar. Karpati in Balkansko gorovje se raztezajo v smeri sever-jug v vzhodni Srbiji. Na tem delu države leži tudi 15 gorskih vrhov ki so višji od 2000 metrov, najvišji vrh pa je Džeravica (na Prokletijah) z višino 2656 metrov.

Starodavne gore v jugovzhodnem delu države spadajo v gorski sistem Rila-Rodopi. Nadmorska višina sega od vrha Midžor v Balkanskem gorovju na 2169 metrih (najvišji vrh v Srbiji) do najnižje točke le 17 metrov v bližini reke Donave pri Prahovu. Največje jezero je DŽerdapsko jezero (163 kvadratnih kilometrov), najdaljša reka, ki teče skozi Srbijo, pa je Donava (587,35 kilometra).

Gorski relief Srbije ima veliko kanjonov (Tribuća, Vučjanka, Dubrašnica) in pečin (Resavska pečina, Ceremošnja, Risovača), lepoto te narave pa še povečujejo zaščiteni in ohranjeni gozdovi, v njih pa prebiva veliko endemitskih živali, veliko je tudi voda, potokov, pašnikov itd.

Srbija ima 5 narodnih parkov: Džerdap, Kopaonik, Tara, Narodni park Šar planina in narodni park Fruška gora. Vsi narodni parki imajo zelo visoke klimatske in zdravstveno-rekreativne vrednosti.

Hidrologija Večji del Srbije spada v porečje Donave (81.261 km², 92 %), katere tok v dolžini 588 kilometrov teče od severa proti jugu do Beograda, nato pa proti vzhodu. Poleg Donave so plovni tudi nekateri njeni pritoki: Sava (206 km), Tisa (168 km) in delno tudi Velika Morava (celoten tok 185 km). Del južnih srbskih voda se izliva v povodje rek Beli Drim in Radika na Kosovu (4.500 km², 5 %), ki se izlivata v Jadransko morje. Povodja rek Pčinja, Lepenac in Dragovštica na jugovzhodu, se izlivajo v Egejsko morje (2,650 km², 3 %). Ostale velike reke so še Zahodna Morava (308 km), Južna Morava (295 km), Ibar (272 km), Drina, ki je mejna reka z BiH (220 km), in Timok (202 km).

Največje jezero v Srbiji je akumulacijsko Džerdapsko jezero z 163 km² (z romunskim delom 253 km²). Največje naravno jezero je Belo jezero v Vojvodini s površino 25 km². Ostala pomembnejša jezera so še Vlasinsko jezero in jezero Perućac. Največji rečni otok je otok na Donavi pri Kostolcu s površino 60 km².

Največji slap v Srbiji je Jelovarnik (71 metrov) na Kopaoniku. Največji in najdaljši kanjon v Srbiji in hkrati tudi v Evropi je Džerdap na Donavi.

Podnebje Srbija leži na Balkanskem polotoku, ki je obkrožen s toplimi morji (Jadransko, Egejsko, Črno), na severu pa se naslanja na evropsko celino. Poleg tega na podnebje Srbije močno vpliva relief. Na severu prevladuje celinsko podnebje, ki prehaja v zmerno-celinsko na jugu, v višjih legah pa je gorsko podnebje. Zime v Srbiji so kratke, hladne in snežne, poletja pa topla. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa julij. Najnižja izmerjena temperatura v Srbiji je –39,5 °C (13. januara 1985 v naselju Karajukića Bunari na Pešteru), najvišja pa 44,9 °C (24. julija 2007 v Smederevski Palanki). Povprečna letna temperatura v Srbiji je 10.9 °C (predeli pod 300 m nadmorske višine), 10 °C (300–500 m), 6 °C (1000–1500 m.), 3 °C (nad 1500 m). Povprečna letna količina padavin je 896 mm. Največ padavin pade junija in maja, najbolj suha meseca pa sta februar in oktober. thumb|right|280px|Podnebni zemljevid Srbije

Najpomembnejši vetrovi v Srbiji so: košava (hladen in suh veter na severu Srbije) severac (hladen in suh severni veter) moravac (hladen in suh veter značilen za dolino Morave) južni veter (topel in suh, piha z juga doline Morave) jugozahodnik (topel in vlažen, prihaja z Jadrana in doseže zahodno Srbijo)

Upravna razdelitev

Regije pred letom 2009 Pred oblikovanjem statističnih regij leta 2009, sta bili v ustavi Republike Srbije določeni 2 avtonomni pokrajini: Vojvodina (administrativni center: Novi Sad) Kosovo in Metohija (administrativni center: Priština)

Preostala Srbija, ki ni bila vključena v pokrajini, se je neuradno imenovala tudi Ožja Srbija (Centralna Srbija), ni bila posebna administrativna enota, pač pa dejansko le statistična enota oz. področje, ki je bilo pod neposredno upravo državnih organov republike Srbije.

Regije po letu 2009 thumb|250px|Zemljevid srbskih občin (138 občin) Julija 2009 je vlada Republike Srbije sprejela zakon, s katerim je Srbija razdeljena na sedem statističnih regij: Vojvodina Beograd Zahodna regija Vzhodna regija Centralna regija Južna regija Kosovo

Oblikovanje novih regij pomeni, da Centralna Srbija, ki je pred tem predstavljala neko obliko statistične regije, praktično ne obstaja več oziroma je razdeljena na 5 novih statističnih regij.

Upravna okrožja Srbija je razdeljena na 29 okrožij in območje mesta Beograd. Na področju avtonomne pokrajine Vojvodine je 7 okrožij, medtem ko je na področju centralne Srbije 17 upravnih okrajev in ozemlje mesta Beograd. Vsako upravno okrožje je sestavljeno iz več občin, občine pa so sestavljene iz mestnih skupnosti.

Mesta