Megaloblástna anemíja je vrsta makrocitne anemije, ki je posledica zavrte sinteze DNK v rdečih krvničkah. Večinoma je vzrok pomanjkanje vitamina B12 in/ali folne kisline, lahko pa je vzrok tudi pomanjkanje intrinzičnega faktorja (tako anemijo imenujemo tudi perniciozna anemija), ki je potreben za absorpcijo vitamina B12 iz prebavil, ali zdravljenje s kemoterapijo.
Pri megaloblastni anemiji se v kostnem mozgu nahajajo megaloblasti – velike celice eritropoetske vrste, ki imajo jedro. Nevrofilci so lahko hipersegmentirani.
Vzroki Pomanjkanje vitamina B12 (cianokobalamina) ali B9 (folne kisline) v prehrani (na primer pri vegetarijancih). Kronična jetrna obolenja. Alkoholizem. Nosečnost. Zavrto nastajanje intrinzičnega faktorja v želodčni sluznici. Zmanjšana absorpcija iz prebavil (na primer zaradi enteritisa, celiakije ...). Okuženost z ribjo trakuljo. Pomanjkanje timidina ter posledično moteno podvajanje kromosomov. Lesch-Nyhanov sindrom. Citotoksična zdravila, ki vplivajo na sintezo DNK. Prizadetost črevesne flore zaradi uživanja antibiotikov.
Hematološki izvid Znižano število rdečih krvničk in koncentracija hemoglobina. Povečan povprečni korpuskularni volumen eritrocita. Število retikulocitov je normalno. Nevrofilci so lahko multisegmentirani zaradi znižane produkcije in kompenzatorno podaljšane življenjske dobe nevtrofilcev. Anizocitoza (neenakomerno veliki eritrociti) in poikilocitoza (eritociti neprevilnih oblik). Prisotni so makrociti (nenormalno veliki eritrociti) in ovalociti (ovalni eritrociti). Pri pomanjkanju vitamina B12 sta povišani krvni koncentraciji homocisteina in metilmalonske kisline, pri pomanjkanju folne kisline pa le koncentracija homocisteina.
Če pregledamo tudi kostni mozeg, najdemo megaloblaste.
Kategorija:Anemije