Janez Zalar, slovenski komunist, prvoborec, aktivist NOB, partizan in nosilec Partizanske spomenice 1941, * 1. maj 1922, † 25. maj 1943.
Vstopil v Komunistično partijo s šestnajstimi leti in kot prvoborec je sodeloval v NOB od samega začetka. V času okupirane Ljubljane od leta 1941 deloval v okviru Komunistične partije, kot ekstremen aktivist in borec. Sodeloval in samostojno organiziral različne akcije, med katerimi so morda najpomembnejše reševanje posameznikov pred internacijo v italijanska taborišča in transport oseb, hrane in orožja v partizanske enote, preko žice v takratni okupirani Ljubljani. Po informacijah iz članka v Borcu, ki je izšel okrog leta 1960, s temi akcijami rešil okrog 2000 ljudi.
V samostojnih in precej drznih akcijah, je kradel orožje iz italijanskih vojašnic za potrebe NOB.
Organiziral in izvajal je tudi skrivanje pomembnih političnih veljakov, ki so se morali v Ljubljani pogosto skrivati. Leta 1942 se je tako v eni od hiš na Trstenjakovi ulici za Bežigradom kar šest mesecev skrival Edvard Kardelj.
Leta 1943 je zaradi nevarnosti internacije cele družine odšel v Ljubljansko brigado, v kateri je bil po nekaj dnevih v bojih tudi ranjen. Po nekaj tednih je bil premeščen v Šercerjevo brigado. Med premiki Šercerjeve brigade po slovenskem osvobojenem ozemlju leta 1943, nekje okrog Starih Žag, je bil le nekaj mesecev po odhodu v partizane s še dvema soborcema, po zboru brigade, brez sodnega procesa, obsojen na smrt zaradi posesti koščka kruha.povzeto po knjigi Strmi lazi Šercerjeve brigade, poglavje Grenak kruhek Po kasnejših informacijah je bil pred likvidacijo mučen in maltretiran s strani soborcev. Grob, katerega lokacija je do danes neznana, si je izkopal sam.
Opombe in reference
Glej tudi Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941 Likvidacije v slovenskih partizanih
Kategorija:Prvoborci Kategorija:Pripadniki Osvobodilne fronte slovenskega naroda Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941