1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Dogodki Januar 14. januar – Faye Dunaway 19. januar - začetek britanske ofenzive v Etiopiji in Eritreji 20. januar - Japonska nastopi kot posrednik v francosko-tajskem sporu 26. januar - začetek britanske ofenzive v Somaliji 30. januar - Tajska in Indokina skleneta premirje 31. januar – Jessica Walter
Februar 3. februar - Tretji rajh ponovno postavi Pierra Lavala za predsednika vlade v okupirani Vichyjski Franciji. 6. februar - Erwin Rommel postane poveljnik Nemškega afriškega korpusa. 12. februar - nastop nemških oklepnih enot pod Rommlovim poveljstvom v Libiji (operacija Sonnenblumen). 23. februar - Glenn Theodore Seaborg izolira in odkrije plutonij. 25. februar - na Nizozemskem se vrstijo stavke v podporo aretiranih Judov. 26. februar - britanske afriške kolonialne enote zavzamejo Mogadiš
Marec 1. marec: Francoske svobodne sile zasedejo Kufro. Bolgarija podpiše trojni pakt. 2. marec - Wehrmacht sporazumno vkoraka v Bolgarijo. 4. marec - britanski komandosi izvedejo uspešen napad na Lofote - pričetek akcij na Norveškem. 11. marec - ZDA sprejmejo Lend-Lease Act, ki opredeljuje pomoč zaveznikom v obliki vojaškega materiala v zameno za uporabo vojaških baz na evropskem ozemlju. 24. marec - Erwin Rommel prične z ofenzivo v Cirenajki. 25. marec - Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu. 26. marec - Britanska vojna mornarica premaga italijansko v bitki pri rtu Matapan. 27. marec - puč v Jugoslaviji: regent Pavel Karađorđević mora v izgnanstvo, na oblast pride sedemnajstletni Peter II. Karađorđević. 30. marec - ZDA zasežejo nemške ladje zasidrane v ameriških vodah.
April 5. april: Britanska vojska osvobodi Adis Abebo. Jugoslavija in ZSSR podpišeta prijateljski in nenapadalni pakt 6. april: Nemško-italijansko-bolgarski napad na Jugoslavijo (operacija 25). Nemčija vdre v Grčijo. 10. april: Britanska vojska zasede Massauo. razglašena Neodvisna država Hrvaška. 12. april - Beograd kapitulira. 13. april - ZSSR in Japonska podpišeta pakt o nevtralnosti. 14. april - Tretji rajh postavi zasedbeno oblast na Štajerskem in Gorenjskem. 17. april - s kapitulacijo Kraljevine Jugoslavije se konča aprilska vojna. 18. april - Italija uvede zasedbeno oblast v Ljubljanski pokrajini. 21. april - Grška vojska kapitulira v Epiru in Makedoniji. 26. april - Adolf Hitler obišče Maribor. 27. april: v Ljubljani je ustanovljena Osvobodilna fronta. Atene kapitulirajo. 30. april - začetek britanskega umika iz Grčije.
Maj 2. maj - protibritanski upor v Iraku 3. maj - Italija priključi Ljubljansko pokrajino k svojemu ozemlju. 5. maj - Haile Selassie I. prispe v osvobojeno Adis Abebo (danes Dan osvoboditve v Etiopiji). 9. maj - Francija in Japonska podpišeta ozemeljski sporazum v Tokiju. 11. maj - Rudolf Hess prebegne na Škotsko. 12. maj - Konrad Zuse predstavi Z3, prvi popolnoma samodejni programirljiv računalnik. 18. maj: Bolgarija priključi grško in jugoslovansko Makedonijo k svojem ozemlju. Italija in Neodvisna država Hrvaška podpišeta ozemeljski sporazum. 19. maj: Italijanske enote se predajo v Etiopiji. Ho Ši Minh ustanovi Ligo za neodvisnost Vietnama. thumbnail|220px|Nemški desant na Kreto 20. maj - nemške sile izvedejo letalsko-padalski desant na Kreto - pričetek bitke za Kreto. 24. maj - nemška bojna ladja Bismarck potopi križarko HMS Hood; začetek velike britansko-nemške pomorske bitke v severnem Atlantiku. thumbnail|220px|Poškodovani Bismarck zapušča bitko z britanskimi ladjami 27. maj: Združene države Amerike razglasijo neomejeno izredno stanje britanske bojne ladje potopijo Bismarck; umre 2.300 članov posadke. 28. maj: britanska vojska se začne umikati s Krete. grški kralj in vlada se umakneta v Kairo.
Junij 2. junij - Vichyjska Francija sprejme drugi Statut o Judih. 8. junij: prične se britansko-golistična ofenziva v Siriji. ZDA prevzamejo britanska oporišča na Islandiji. 12. junij - države Commonwealtha, Svobodna Francija, Belgija, Nizozemska, Poljska, Grčija, Češkoslovaška in Jugoslavija podpišejo izjavo o medsebojni pomoči. 14. junij - ZDA zamrznejo nemški in italijanski kapital. 15. junij - Neodvisna država Hrvaška pristopi k trojnemu paktu. 16. junij - Tretji rajh in Turčija podpišeta sporazum o nenapadanju. 22. junij: Tretji rajh in Romunija napadeta ZSSR; začetek operacije Barbarossa ustanovitev glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. 26. junij - Finska napade ZSSR. 27. junij: Madžarska napade ZSSR. ustanovitev glavnega štaba NOPO Jugoslavije. 30. junij: Italija in Slovaška napadeta ZSSR. Vichyjska Francija prekine diplomatske stike z ZSSR.
Julij 2. julij - Japonska vpokliče milijon moških v vojsko. 4. julij - CK KPJ sklene začeti vstajo. 5. julij - Wehrmacht prodre do Dnepra. 12. julij - ZSSR in Združeno kraljestvo v Moskvi podpišeta sporazum o vzajemni pomoči. 16. julij - Tretji rajh priključi Luksemburg k svojemu ozemlju. 26. julij - ZDA blokirajo japonski kapital v odziv na japonsko okupacijo Francoske Indokine. 28. julij - Japonske enote se izkrcajo v Kočinčini. 29. julij - Japonska in Vichyjska Francija podpišeta sporazum o skupni obrambi Indokine. 30. julij - ZSSR in poljska vlada vzpostavita diplomatske stike. 31. julij - Hermann Göring ukaže Reinhardu Heydrichu pripravo načrtov za »dokončno rešitev« judovskega vprašanja v Evropi.
Avgust 1. avgust - ZDA in ZSSR podpišeta sporazum o sodelovanju. 5. avgust - ustanovljen Cankarjev bataljon na Pogrošarjevi plani nad Vodiško planino. 6. avgust - Italijani ustanovijo Prostovoljno protikomunistično milico oz. MVAC v Sloveniji. 9. avgust - Začetek srečanja Franklin Roosevelt-Winston Churchill v zalivu Placentia, ki se konča s podpisom atlantske listine. 25. avgust - Združeno kraljestvo in ZSSR napotita svoje enote v Iran.
September 3. september - Romunija priključi Bukovino k svojemu ozemlju. 8. september - Wehrmacht prične z obleganjem Leningrada. 16. september - Iranski šah Reza Pahlavi se odpove prestolu v korist svojega sina 17. september - britanske in sovjetske enote zasedejo Teheran. 19. september - Wehrmacht zasede Kijev. 24. september: v Londonu se ustanovi Francoski državni svet ZSSR pristopi k paktu Združenih narodov 25. september - Wehrmacht prične ofenzivo na Krim. 27. september - Sirija in Libanon razglasita pravico do neodvisnosti, a francoske enote ostanejo. 29. september - ZDA in Združeno kraljestvo obljubita pomoč Sovjetski zvezi na prvi moskovski konferenci.
Oktober 2. oktober - začetek bitke za Moskvo 4. oktober - ZDA prekinejo dobavo nafte Japonski. 9. oktober - zrušitev pronemškega režima v Panami. 16. oktober - Hideki Tojo sestavi novo japonsko vlado. 17. oktober - pokol v Kraljevu. 21. oktober - pokol v Kragujevcu.
November 11. november - ZDA razširijo Lend-Lease Act na Svobodno Francijo. 12. november - temperature okoli Moskve padejo na -12 °C in Sovjetska zveza prvič uporabi smučarske enote proti zmrzujočim nemškim enotam v okolici mesta. 15. november - Wehrmacht okupira celoten Krim razen Sevastopola 18. november - britanska Osma armada prične prodirati proti obleganemu Tobruku na severnoafriški fronti (operacija Crusader). 25. november: Bolgarija, Danska, NDH, Finska, Romunija in Slovaška pristopijo k antikominterskemu paktu. vpoklic španskih, francoskih, belgijskih in nizozemskih prostovoljcev za boj proti komunizmu. 27. november: osvobojena celotna Etiopija. mraz in sovjetske sile ustavijo nemški prodor proti Moskvi.
December 4. december - Poljska in ZSSR podpišeta pogodbo o prijateljstvu in vzajemni obrambni pomoči 6. december - začetek sovjetske protiofenzive pri Moskvi. thumbnail|220px|USS Arizona v plamenih po japonskem napadu na Pearl Harbour 7. december: Združeno kraljestvo napove vojno Finski, Madžarski in Romuniji. Japonska napade ameriško pomorsko oporišče Pearl Harbor. 8. december: Združene države Amerike vstopijo v drugo svetovno vojno in skupaj z Združenim kraljestvom napovejo vojno Japonski. Japonske enote se izkrcajo na Tajskem, v Maleziji in na severni obali Luzona. Kitajska napove vojno Japonski. 9. december: japonske enote se izkrcajo na otočju Gilbert. Svobodna Francija napove vojno Japonski. 10. december: japonske enote se izkrcajo na otoku Guam. japonsko vojno letalstvo potopi britanski bojni ladji HMS Prince of Wales in HMS Repulse. 11. december - Tretji rajh in Italija napovesta vojno ZDA. 12. december - Indija napove vojno Japonski. 14. december - Tajska podpiše zavezništvo z Japonsko. 15. december - Irska se razglasi za nevtralno. 16. december - Začetek nemškega umika pred Moskvo. 17. december - Japonske enote se izkrcajo na severni obali Bornea. 19. december: Adolf Hitler postane Oberkommando der Heeres (vrhovni poveljnik nemške kopenske vojske). Združeno kraljestvo dvigne starostno mejo vojaške obveznosti na 51 let; prične se novačenje žensk v vojsko. 20. december - Japonska zasede Mindanao. 21. december - Japonske enote se izkrcajo v zalivu Lingayen. 22. december - v vasi Rudo (Bosna in Hercegovina) je ustanovljena 1. proletarska brigada. 24. december: Francoske svobodne sile se izkrcajo v Saint Pierre in Miquelonu Japonska zasede otok Wake. 25. december - Hong Kong kapitulira. 26. december: ZDA, Združeno kraljestvo in Kitajska podpišejo sporazum o vojaškem sodelovanju. Britanski komandosi napadejo norveško pristanišče Vågsøy in prisilijo Hitlerja da okrepi obrambo območja. 28. december - japonske enote se izkrcajo na Sumatri.
Rojstva 5. januar - Hajao Mijazaki, japonski režiser in animator 14. januar - Milan Kučan, slovenski politik, državnik 21. januar - Plácido Domingo, španski tenorist 26. januar - Scott Glenn, ameriški filmski igralec 7. februar - James Roger Prior Angel, ameriški astronom 16. februar - Kim Džong Il, severnokorejski voditelj († 2011) 16. marec - Bernardo Bertolucci, italijanski režiser († 2018) 26. marec - Richard Dawkins, britanski biolog 27. marec - Ema Prodnik, slovenska pevka († 2023) 13. april - Neda Pagon, slovenska sociologinja († 2020) 30. maj - James Rachels, ameriški filozof († 2003) 12. junij - Chick Corea, ameriški pianist († 2021) 24. junij - Julia Kristeva, bolgarsko-francoska filozofinja 4. julij - Tomaž Šalamun, slovenski pesnik († 2014) 20. avgust - Slobodan Milošević, srbski politik († 2006) 1. september - Mijo Lončarić, hrvaški jezikoslovec in dialektolog († 2023) 10. september - Stephen Jay Gould, ameriški biolog († 2002) 28. december - Elza Budau, slovenska besedilopiska, pesnica in pisateljica
Smrti 4. januar - Henri-Louis Bergson, francoski filozof, Nobelovec (* 1859) 11. januar - Emanuel Lasker, nemški šahist, matematik in filozof (* 1868) 13. januar - James Augustine Aloysius Joyce, irski pisatelj (* 1882) 28. februar - Alfonz XIII., španski kralj (* 1886) 13. april - Annie Jump Cannon, ameriška astronomka (* 1863) 6. maj - Kuki Šuzo, japonski sodobni filozof (* 1888) 7. maj - James George Frazer, škotski socialni antropolog in religiolog (* 1854) 4. junij - kajzer Viljem II., pruski kralj in nemški cesar (* 1859) 26. julij - Henri Léon Lebesgue, francoski matematik (* 1875) Benjamin Lee Whorf, ameriški antropolog in lingvist (* 1897) 7. avgust - Rabindranath Tagore, indijski (bengalski) pesnik in filozof, Nobelovec (* 1861) 8. november - Gaetano Mosca, italijanski pravnik in politični teoretik (* 1858) 18. november - Walther Hermann Nernst, nemški fizik in kemik (* 1864) 2. december - Edward Śmigły-Rydz, poljski politik, državnik in maršal Poljske (* 1886) 11. december - Charles Émile Picard, francoski matematik (* 1856) 24. december - Janez (Ivan) Kranjc, slovenski duhovnik in mučenec (* 1914) 29. december - Tullio Levi-Civita, italijanski matematik (* 1873)
Nobelove nagrade
Nobelovih nagrad zaradi vojne niso podelili.
*