Vilko Novak (madžarsko Novák VilmosLendva községi Magyar nemzeti önkormányzati közösség) etnolog, slavist, literarni zgodovinar, urednik, prevajalec, * 28. april 1909, Beltinci, Avstro-Ogrska † 8. oktober 2003, Ljubljana.
Življenje in delo Rodil se je v Prekmurju očetu krojaču Francu in materi Marjeti (rojena Baša).
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral zgodovino južnoslovanskih jezikov in slovenistiko in leta 1933 diplomiral. Kot gimnazijski profesor je 15 let poučeval slovenščino v Mariboru, Murski Soboti, Kranju in Ljubljani, med vojno pa srbohrvaščino v Senti. Leta 1944 je v Budimpešti doktoriral s slavistično obravnavo Štefana Küzmiča, po drugi svetovni vojni pa v Ljubljani nadaljeval prekinjeni študij etnologije ter doktoriral leta 1947 z delom Ljudska prehrana v Prekmurju. Od leta 1948 do 1978 je bil zaposlen kot profesor oddelka za etnologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (od 1972 kot redni profesor, zadnji dve leti honorarno), ki ga je od 1957 do 1974 tudi vodil.
Veliko je preučeval in pisal o slovenski ljudski kulturi (prehrana, medicina, lončarstvo, vinogradništvo, stavbarstvo, živinoreja, planšarstvo, pridelovanje lanu, tkalstvo, suknarstvo, običaji, šege), od leta 1962 pa sodeloval pri pripravi Etnološkega atlasa Jugoslavije. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinsko problematiko Prekmurja. Zasnoval in uredil je več del, sestavil Slovar stare knjižne prekmurščine, uredil knjige tistih, ki so pisali o problematiki na mejnem slovensko-madžarskem območju ter prevajal iz madžarščine in češčine. Najpomembnejša sta prevoda Finžgarjevih Stricev v prekmurščino in skupaj s Tinetom Debeljakom poslovenjena pesnitev Imreta Madách, Tragedija človeka. Pisal je o duhovni kulturi ter o avtorjih, ki so raziskovali življenje Slovencev (Jožef Košič, Števan Kühar, Avgust Pavel ...). Kot pesnik je objavljal v reviji Mladika in reviji Stopinje ter izdal pesniško zbirko Zbogom življenje.
Svoja dela je po navadi podpisoval s polnim imenom, včasih z inicialkama (V. N., V. B., G. S.), s kratico (B-Belt., Beltinčar, K), s psevdonimom (Marko Baša, Vid Dolinec, Pavel Gorčanec, Vid Goričanec, Vid Strehovec) ali pa z domišljijskim podpisom (Admirator, Akademik, Prekmurski akademik, Dobeljski, Modinski, Novogorski, Pannonicus, Ravenski, Transmuranus).
Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 1992 je prejel plaketo Pro cultura Hungarica za dolgoletno vzdrževanje slovensko-madžarskih stikov, leta 1994 naziv zaslužni profesor ljubljanske univerze, leta 1998 Murkovo priznanje ter leto zatem Srebrni častni znak svobode RS.
Z njegovo pomočjo je Franc Novak napisal slovar beltinskega narečja.
Viri
Vilko Novak. Častni član Slavističnega društva Slovenije
Inštitut za slovensko narodopisje–predhodniki
Milko Matičetov: Devetdeset let prof. Vilka Novaka. Mohorjev koledar, 2000. 189–194
Bibliografija
Monografije
Izbor prekmurske književnosti. Celje: Mohorjeva družba, 1936 Jožef Košič, prekmurski pisatelj. Ljubljana: SAZU, 1958 Slovenska ljudska kultura. Ljubljana: DZS, 1960 Slovenske ljudske pesmi = Szlovén népdalok (v madž. prev. Avgust Pavel). Murska Sobota: Pomurska založba, 1967 Über den Charakter der Slowenischen Volkskultur in Kärnten. München: Trofenik, 1973 Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976 Slovenske ljudske molitve. Ljubljana: Družina, 1983 Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1986 Slovar stare knjižne prekmurščine: poskusni snopič. Ljubljana: ZRC SAZU, 1988
Izbrano uredniško delo Slovenska krajina: zbornik ob petnajstletnici osvobojenja. Beltinci: Konzorcij, 1935 Jožef Baša: Prekmurske pesmi. Celje: Družba sv. Mohorja, 1936 Števan Kühar: Ljudsko izročilo Prekmurja. Murska Sobota: Pomurska založba, 1988 Martjanska pesmarica. Ljubljana: ZRC SAZU, 1997
Izbrani prevodi Zlata puščica (madžarske pravljice; prev. skupaj s Š. Barbaričem). Ljubljana: Mladinska knjiga, 1956 Milán Füst: Zgodba moje žene. Maribor: Obzorja, 1966 Béla Illés: Karpatska rapsodija. Murska Sobota: Pomurska založba, 1982
Kategorija:Rojeni leta 1909 Kategorija:Umrli leta 2003 Kategorija:Slovenski etnologi Kategorija:Slovenski slavisti Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji Kategorija:Slovenski uredniki Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Prekmurski pisci Kategorija:Prejemniki Murkovega priznanja Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Ljubljani Kategorija:Osebnosti iz Občine Beltinci Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije