Viviers (, tudi Viviers-sur-Rhône, () je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Ardèche regije Auvergne - Rona - Alpe. Leta 2023 je naselje imelo 3633 prebivalcev.

Zgodovina Ime vasi izhaja iz latinske besede Vivarium, ki se nanaša na ribnike ribogojnic; te so na bregovih Rone zgradili Rimljani za oskrbo mesta Alba Helviorum. V bližini središča vasi še vedno stoji rimski most, zgrajen za lažje odvijanje trgovine na tem območju.

Viviers je postal središče galskega plemena Helvijev (Helvii) po zatonu bližnjega mesta Alba-la-Romaine. V 5. stoletju je bil Viviers vključen v Burgundsko kraljestvo, kasneje pa so ga osvojili Franki.

Konec 5. stoletja je utrjeno mesto postalo pomemben škofovski sedež in središče pokrajine Vivarais. Še vedno je sedež škofa iz Viviersa. V 6. stoletju je škofovsko službo v Viviersu opravljal Venant de Viviers.

V 9. stoletju sta Viviers in Vivarais prešla pod oblast Provansalskega kraljestva ter sčasoma, med letoma 933 in 1032, postala sestavni del Arleškega kraljestva. Mesto je bilo od leta 1032 do k1307 del Svetega rimskega cesarstva. Po postopnem procesu med letoma 1305 in 1308 je območje prešlo pod francosko krono in postalo grofija. Od 15. stoletja dalje so tamkajšnji škofje nosili nazive grof Viviersa ter knez Donzèreja in Châteauneuf-du-Rhôna.

Po vključitvi v Francosko kraljestvo je Viviers okrepil svoje obzidje, kar ga je obvarovalo pred uničenjem med stoletno vojno. V začetku 16. stoletja je škof postal Claude de Tournon. Kot kaplan Ane Bretanske je veliko vlagal v razvoj mesta. Kasneje v istem stoletju je Noel Albert, ugleden meščan Viviersa, mesto pridobil na stran protestantizma, s čimer ga je vpletel v francoske verske vojne; pri tem je bila izropana tudi stolnica. Po Albertovi usmrtitvi in ​​koncu spopadov je pomen Viviersa precej upadel. Škofje, ki so med vojno pobegnili iz mesta, so se v Viviers vrnili šele v 18. stoletju, po izgradnji nove, velike škofovske palače.

Viviers je francosko revolucijo prestal brez škode, saj je bil tamkajšnji škof Charles de La Font de Savine eden redkih katoliških škofov, ki so prisegli zvestobo revolucionarni vladi. Leta 1858 je Joseph-Hippolyte Guibert stolnici podaril tri tapiserije manufakture Gobelins, ki so tam ohranjene še danes. V 19. stoletju je Viviers doživel industrijski razcvet in rahlo rast prebivalstva. Danes je mesto turistično središče, k čemur prispevajo številni zaščiteni spomeniki, vključno s srednjeveško stolnico sv. Vincencija in ulico Grande Rue, ob kateri stojijo mestne hiše iz 18. stoletja.

Geografija Viviers leži na približno 85 metrov visoki vzpetini zahodno od reke Rone, kakšnih 10 km (po cesti) južno od Montélimarja – oziroma 165 km južno od Lyona in približno 75 km severno od Avignona. Na podnebje vplivata tako mistral kot Sredozemlje; padavine (približno 900 mm letno) se pojavljajo predvsem v zimski polovici leta.

Ozemlje kraja Viviers leži gorvodno od zožitve reke Rone, znane kot »soteska Donzère« (défilé de Donzère). Ta zožitev je dobro vidna z mostu Robinet, ki ločuje občini Viviers in Donzère – slednja leži v departmaju Drôme.

Viviers leži na desnem bregu Rone, gorvodno od točke, kjer se reka loči od kanala Donzère-Mondragon.

Ozemlje občine prečka reka Escoutay, pritok Rone, ki izvira ob vznožju planote Coiron. Na območju občine je več vodotokov, med katerimi izstopajo potoki Mas, Valpeyrouse in Bayne.

Sosednje občine so Châteauneuf-du-Rhône, Donzère, Larnas, Saint-Montan, Saint-Thomé in Le Teil.

Od 1. januarja 2025 je Viviers razvrščen kot podeželsko naselje (bourg rural) v skladu z novo, sedemstopenjsko mrežo gostote poselitve občin, ki jo je leta 2022 določil INSEE. Spada v urbano enoto Viviers, ki je enoobčinska urbana enota in predstavlja osamljeno naselje (ville isolée). Poleg tega je občina del gravitacijskega območja mesta Montélimar, natančneje njegovega zunanjega obroča (couronne). To območje, ki obsega 45 občin, spada v kategorijo območij s populacijo med 50.000 in manj kot 200.000 prebivalci..

Gospodarstvo Viviers obdajajo polja in vinogradi, vendar je bilo to majhno mesto dolgo časa tudi sedež državnih uradnikov. Od druge polovice 20. stoletja se je kot dodaten vir dohodka razvil turizem.

Zanimivosti thumb|Rimski most v Viviersu Viviers, srednjeveško mesto in od 5. stoletja dalje središče pokrajine Vivarais – ter tretje območje v regiji Auvergne-Rhône-Alpes, razglašeno za »varovano območje« (secteur sauvegardé) – obiskovalcem ponuja pravi arhitekturni muzej na prostem. Ozemlje občine delno zajema območje ZNIEFF (naravovarstveno območje ekološkega, favnističnega in florističnega pomena) z imenom »Vieux Rhône et Losne de Viviers à Pont-Saint-Esprit«, ki je razvrščeno v tip 1.

rimsko obdobje rimski most z enajstimi loki čez reko Escoutay (pribl. 2 km severozahodno) kapela sv. Hostiana, srednji vek stolnica sv. Vincencija, Viviers, ostanki obzidja s karolinškim stolpom, Notre-Dame-du-Rhône (dominikanska kapela v Viviersu) renesansa Maison Noël Albert (maison des chevaliers), 18. stoletje škofijska palača.

Sklici

Zunanje povezave

Uradna stran Slike

Kategorija:Naselja departmaja Ardèche