thumb|180px Prehrana za nosečnice vključuje dieto pred in med nosečnostjo ter po njej. Pomembno je, da je skrbno načrtovana, ker lahko zmanjša umrljivost, fizične in nevrološke motenje pri zarodku.
Prehrana pred nosečnostjo
Uravnotežena prehrana pred nosečnostjo je pomembna za uspešno zanositev. Na uspešnost zanositve vplivajo normalno zdravstveno stanje ženske in odsotnost faktorjev, ki preprečuje oploditev (npr. anoreksija in bulimija). Indeks telesne teže (ITM) bodoče nosečnice je najbolje, da je med 20,8 in 30.
Dieta pred nosečnostjo mora vključevati priporočljiv dnevni vnos naslednjih mikrohranil: magnezij in cink (povečata vezavo hormonov na receptorje), folna kislina (potrebna je za pravilno rast folikla), vitamin D (zmanjšuje možnost pojava rahitisa in medeničnih motnj, ki otežujejo porod), vitamin B12 (zmanjša neplodnost).
Prehrana med nosečnostjo
Optimalna dieta med nosečnostjo naj bi obsegala nadzorovano povečanje dnevnega vnosa kalorij in določenih mikrohranil tekom nosečnosti.Baikova D et alii:Modern medico-biological nutritional requirements for pregnant women. Akush Ginekol (Sofia). 2007;46(6):27-31.
Potreba po povečanem vnosu kalorij se v prvem trimesečju poveča za 68 kcal/dan, v drugem za 266 kcal/dan in v tretjem do 496 kcal/dan. Normalna potreba za ženske je sicer okrog 2000 kcal/dan (odvisno tudi od njene starosti in telesne aktivnosti).
Med nosečnostjo naj bi nosečnica pridobila 10,0-12,5 kg telesne teže. Večino teže naj bi pridobila v tretjem tromosečju (ne pa v prvem in drugem). Pridobivanje teže v tretjem tromesečju naj bi bilo nadzorovano, in sicer 350-400g/teden.
Potrebe po folni kislini in vitaminu B6 se med nosečnostjo povečajo do 50%, po vitaminu A do 60%, po vitaminu C, niacinu, vitaminu B12 in B2 pa do 30%. Potrebe po železu in jodu se povečajo za skoraj 100%.
WHO med nosečnostjo odsvetuje uživanje alkohola, saj že majhne količine lahko povzročijo še relativno nepoznane neželene stranske učinke na zarodku. Poleg tega se odsvetuje stroga vegetarianska ali katerakoli druga oblika shujševalne diete, kajenje, uživanje toplotno neobdelane hrane. Uživanje kofeina je potrebno minimalizirati.
Potrebe po makrohranilih
Ogljikovi hidrati naj obsegajo 55% dnevnega vnosa energije. Priporočljivo je, da prevladujejo kompleksni ogljikovi hidrati (npr. izdelki iz polnozrnate moke).
Vnos beljakovin je potrebno v prvem tromesečju povečati za 5g/dan, od 4. meseca dalje pa za 17g/dan. Polovica zaužitih beljakovin naj bi bila rastlinskega izvora (npr. polnozrnata žita, stročnice), polovica pa živalskega izvora (npr. mlečni izdelki, meso, ribe, jajca).
Potreba po dnevno zaužitih maščobah se med nosečnostjo ne spremeni (priporočljiv vnos maščob je do 30% dnevnega vnosa energije).
Potrebe po mikrohranilih Vitamin A Vsebujejo ga jetra, korenček, paradižnik, paprika, buče, ribje olje, avokado, zelena zelenjava…K.Oberbeil (prevod Stanka Rendla): Z vitamini do zdravja. Prešernova družba d.d., Ljubljana 2004, 1.izdaja Med nosečnostjo je vitamin A nujen za normalni embrionalni razvoj, rast zarodka, za ustvarjanje zalog vitamina A v zarodkovih jetrih, ter za potrebe matere.http://www.fao.org/docrep/004/y2809e/y2809e0d.htm#bm13 V primeru pomanjkanja vitamina A lahko pride do nepravilnega embrionalnega razvoja ter do spontanega splava. Prehranska dopolnila z vitaminom A so neprimerna za nosečnice, saj so visoki odmerki tega vitamina teratogeni. Zato se v času nosečnosti odsvetuje tudi prehrana, ki vključuje jetra, ki vsebujejo vitamin A v večjih koncentarcijah. Kljub temu je potrebno vitamin A vnesti v zadostnih količinah z drugo prehrano, ki pokrijejo potrebe matere in zarodka. Priporočena RDA vrednost za vitamin A za nosečnice je 770 µg.Food and Nutrition Board. Institute of Medicine. National Academie of Science. Dietary Reference Intakes for Viatmin A, Vitamin K, Arsenic, Boron, Chromium, Copper, Iodine, Iron, Manganese, Molybdenum, Nickel, Silicon, Vanadium, and Zinc (2000).
Vitamin D Najdemo ga v rumenjaku, jetrih, ribah, ribjem olju, mlečnih izdelkih…Organizem ga proizvaja tudi sam, s pomočjo UV svetlobe.…K.Oberbeil (prevod stanka Rendla): Z vitamini do zdravja. Prešernova družba d.d., Ljubljana 2004, 1.izdaja Ker potrebe po kalciju narastejo v zadnjem trimesečju nosečnosti, postane vitamin D ključnega pomena za materino zdravje, za rast zarodkovega skeleta, ter za optimalne materine in zarodkove potrebe. Pri nosečnicah je pogosto pomanjkanje vitamina D, kljub široko razširjenim vitaminskim prehranskim dopolnilom, saj le-ta niso dovolj, da bi vzdrževala normalno koncentracijo vitamina D. Nizke koncentracije vitamina D so povezane s preeklampsijo, nizko telesno težo ter hipokalciemijo, počasno rastjo novorojenčkov, krhkostjo kosti in povečano incidenco avtoimunskih bolezni.Mulligan ML et alii: Implications of vitamin D deficiency in pregnancy and lactation. Am J Obstet Gynecol. 2009 Oct 19.
Vitamin E Najdemo ga v hladno stisnjenih rastlinskih oljih, semenih, oreških, kalčkih, polnovrednem zrnju, rumenjaku, zeleni listnati zelenjavi…… Dokazov o povečani porabi vitamina E med nosečnostjo ni, zadošča priporočena dnevno zaužita količina za odrasle, to je 15 mg.http://www.fao.org/docrep/004/y2809e/y2809e0f.htm#bm15. Food and Nutrition Board. Institute of Medicine. National Academie of Science. Dietary Reference Intakes for Vitamin C, Vitamin E, Selenium and Carotenoids (2000).
Vitamin K Nahaja se v kislem zelju, zeleni listnati zelenjavi, rumenjaku, siru, paradižniku, zeliščih, pšeničnih kalčkih, perutnini, jetrih. Proizvajajo pa ga tudi črevesne bakterije, zato do pomanjkanja pride redko..K. Oberbeil (prevod Stanka Rendla): Z vitamini do zdravja. Prešernova družba d.d., Ljubljana 2004, 1. izdaja. Potrebe po vitaminu K v nosečnosti se ne povečajo.
Vitamin C Nahaja se v svežem sadju (agrumi, jagode..) in zelenjavi (paradižnik, zelje..).. Med nosečnostjo se poveča potreba po vitaminu C, še posebej v zadnjem trimesečju. Dodatnih 10 mg vitamina C na dan, vsega skupaj 85 mg na dan (priporočena RDA vrednost), omogoča, da se ustvarijo rezerve, ki pokrijejo potrebe rastočega zarodka in ki skrbijo, da se pri novorojenčku ne pojavijo znaki skorbuta.http://www.fao.org/docrep/004/y2809e/y2809e0c.htm#bm12Food and Nutrition Board. Institute of Medicine. National Academie of Science. Dietary Reference Intakes for Vitamin C, Vitamin E, Selenium and Carotenoids (2000).
Vitamin B1 (tiamin) Najdemo ga v oreških, semenih, pšeničnih kalčkih, zelenjavi, krompirju, jetrih, svinjini, polnozrnatih žitih…. V drugem in tretjem trimesečju nosečnosti se potrebe po vitaminu B1 povečajo za približno 0,3 mg na dan. 1,4 mg vitamina B1 naj bi torej zadoščalo za pokritje dnevnih potreb matere in otroka.http://www.fao.org/docrep/004/y2809e/y2809e09.htm#bm9Food and Nutrition Board. Institute of Medicine. National Academie of Science. Dietary Reference Intakes for Thiamin, Riboflavin, Niacin, Vitamin B6, Folate, Vitamin B12, Pantothenic Acid, Biotin and Choline (1998).
Vitamin B2 (riboflavin) Nahaja se v jetrih, ledvicah, jajcih, mleku, in mlečnih izdelkih, oreških, semenih, kvasu, mesninah. Nosečnice imajo povečano aktivnost eritrocitne glutation reduktaze. Glutation reduktaza je encim, ki cepi glutation disulfid v glutation, ki je pomemben antioksidant. Povečana aktivnost glutation reduktaze je indikator oksidativnega stresa. Ugotovili so, da se z dodajanjem riboflavina nosečnicam, zmanjša aktivnost glutation reduktaze, prav tako je bil večji vnos riboflavina ugoden za otrokovo rast.. Nosečnice naj bi tako dnevno zaužile 1,4 mg riboflavina, kar je 0,3 mg več kot odrasle ženske, v rodni dobi, ki niso noseče.
Vitamin B3 (niacin) Vsebujejo ga jetra, pusto meso, žitarice, stročnice, ribe, zelenjava, kvas.. V nosečnosti se potreba po vitaminu B3 poveča za 4 mg na dan, dnevni vnos vitamina B3 naj bi torej bil 18 mg. Ugotovili so, da se pri nizki koncentraciji železa, magnezija in niacina 2-5 krat poveča tveganje za spino bifido..Groenen PM et alli: Low maternal dietary intakes of iron, magnesium, and niacin are associated with spina bifida in the offspring. J Nutr. 2004 Jun;134(6):1516-22.
Vitamin B5 (pantotenska kislina) Najdemo ga v jetrih, polnozrnatih žitih, rumenjaku, zeleni zelenjavi, ledvicah, matičnem mlečku, kvasu.. V nosečnosti se dnevna potreba po vitaminu B5 poveča iz 5 mg (odrasla ženska) na 6 mg (nosečnica). Izpostavljenost valproični kislini (uporablja se kot antikonvulziv v terapiji epilepsije in tudi v terapiji migrene in shizofrenije) med nosečnostjo poveča tveganje za razvoj defekta nevralne tube (NTDs). Ugotovili so, da dodajanje pantotenske kisline ščiti pred z valproično kislino inducirano NTDs.Dawson JE et alli: Folic acid and pantothenic acid protection against valproic acid-induced neural tube defects in CD-1 mice. Toxicol Appl Pharmacol. 2006 Mar 1;211(2):124-32. Epub 2005 Aug 22.
Vitamin B6 (piridoksin) Nahaja se v mesninah, zelenjavi, polnozrnatih žitih, kvasu, oreških, tunini. Potrjeno je bilo, da se povečajo potrebe po vitaminu B6 v nosečnosti (posebno v zadnjem trimesečju), zato je za potrebe matere in zarodka potrebnih dodatnih 0,6 mg (skupaj 1,9 mg) viatmina B6 na dan.
Vitamin B12 (kobalamin) Veliko ga vsebujejo jetra, ledvice, mišično tkivo, ribe, jajca, kvas in mlečni izdelki.. V nosečnosti, še posebej od tretjega meseca dalje, zarodek prevzame od matere 0,1-0,2 µg vitamina B12 na dan, vendar le v primeru, če mati uživa hrano z dovolj vitamina B12. Ugotovljeno je bilo, da so otroci, katerih matere so vegetarijanke ali druge ženske z nizko koncentracijo vitamina B12 , razvili klinične znake pomanjkanja vitamina B12, ki se kažejo v obliki raznih nevropatij.http://www.fao.org/docrep/004/y2809e/y2809e0b.htm#bm11 Dnevna potreba po vitaminu B12 se zviša iz 2,4 (odrasla ženska) na 2,6 μg (nosečnica).
Jod V prvem tromesečju se poveča sinteza ščitničnih hormonov. Ščitnica ima tako povečane potrebe po substratih, zato je potrebno povečati vnos joda. Če vnosa ne povečamo, se pojavijo patološke spremembe.
Povečano uživanje joda v času nosečnosti mora biti načrtovano. Običajna oblika vnosa joda v telo je z jodirano soljo, vendar ta način ni priporočljiv za nosečnice in doječe matere. Te naj bi zmanjšale uživanje soli. Bolj priporočljiv način vnosa joda zanje je v obliki multivitaminskih pripravkov z jodom. Priporočljiv dnevni odmerek je 250 mikrogramov joda/dan.Glinoer D: The importance of iodine nutrition during pregnancy. Public Health Nutr. 2007 Dec;10(12A):1542-6.Peris Roig B et alii: Iodine deficiency and pregnancy. Current situation. PMID 19627703
Poškodbe na zarodku, povzročene zaradi pomanjkanja joda med nosečnostjo, ne morejo popraviti dodatki joda po rojstvu.Fu LX et alii: Effect of iodine nutritional status of fetus, infants and young children on their intelligence development in the areas with iodine-deficiency disorders. Zhonghua Yu Fang Yi Xue Za Zhi. 1994 Nov;28(6):330-2.
Železo Med nosečnostjo se mora povečati količina hemoglobina kot prilagoditev na večjo potrebo po prenosu kisika. Ta potreba je proporcionalna z razvojem zarodka. Na začetku nosečnosti so povečane potrebe praktično zanemarljive (0,8 mg/dan), v zadnjem trimesečju se pa signifikantno povečajo (10 mg/dan).Hallberg, L. 1988. Iron balance in pregnancy. In: Berger H, ed. Vitamins and minerals in pregnancy and lactation. p. 115-127. Nestlé Nutrition Workshop Series Vol 16. New York: Raven Press.
Dnevni ali tedenski dodatki spojin, ki vsebujejo železo, v kombinaciji s folno kislino, zmanjšujejo možnost pojava anemije.Pena-Rosas JP: Effect and safety of preventive oral iron or iron+folic acid supplementation for women during pregnancy.Cochrane Database Syst Rev. 2009 Oct 7;(4):CD004736.