Darja Mihelič (r. Darjenka Grafenauer), slovenska zgodovinarka in univerzitetna profesorica, * 3. marec 1950, Ljubljana, † 14. junij 2026.

Življenje in delo Rodila se je v Ljubljani kot drugi otrok v družini znanega slovenskega zgodovinarja Boga Grafenauerja in kot vnukinja Ivana Grafenauerja. Ob rojstvu so jo poimenovali Darjenka, a jo potem hitro začeli klicati najprej Daša, nato pa Darja. Obiskovala je osemletko na OŠ Prežihov Voranc in klasično gimnazijo v Ljubljani (v istem razredu kot njen bratranec Marko Grafenauer, starejši brat Irene Grafenauer) in tam tudi maturirala.

Njen ded Ivan Grafenauer je večkrat rekel, njen oče Bogo Grafenauer pa tudi zapisal, da izvira družinsko zanimanje in dar za zgodovino iz rodu njegove matere, Flašbergerjev, vendar morda ne gre toliko za genetiko kot za zgodnje srečanje s tem področjem in družinsko tradicijo, da se (še zlasti) na otroška vprašanja odgovarja resno, spoštljivo in na njim razumljiv način, kar je veljalo tako za njenega očeta kot tudi deda, pa tudi zanjo - vsak je skušal predati svoje znanje otrokom (in ne le svojim) na podoben - zanimiv in razumljiv - način kot ga je sam prejel kot otrok.

Tako se je vpisala in leta 1974 diplomirala na ljubljanski Filozofski fakulteti; prav tam je 1983 tudi doktorirala pri prof. Ferdu Gestrinu s tezo . Kot štipendistka Humboldtovega sklada (Alexander von Humboldt-Stiftung) se je v akademskem letu 1990/1991 izpopolnjevala v Münchnu in Münstru.

Leta 1974 se je zaposlila na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa pri ZRC SAZU, kjer je bila zaposlena do upokojitve, še po njej pa je bila predsednica njegovega znanstvenega sveta. Na ZRC SAZU so ji za leto 2018 podelili naziv zaslužne raziskovalke (2019). Poleg tega je od 1985 do ??? predavala na Filozofski fakulteti v Ljubljani zgodovino Slovencev do konca 18. stoletja. Predavala je tudi na oddelku za arheologijo ljubljanske Filozofske fakultete, najprej izbrana poglavja , od leta 1995 naprej pa zgodovino srednjega veka, ter na Fakulteti za humanistične študije v Kopru predmet ter .

Osredotočila se je na proučevanje gospodarske in družbene zgodovine in na preteklost mest na Slovenskem, s poudarkom na zgodovini vsakdanjega življenja.Enciklopedija Slovenije. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga Grafenauerjev Zbornik, (1966), uredil: Vincenc Rajšp [et al.], ISBN 961-6182-14-5 (ZRC SAZU) Še posebej jo je očaral Mediteran, kar je pogosto pri ljudeh s celine, zato so jo kot raziskovalko še posebej zanimali viri severoistrskega področja.

Kot je rekla sama, je nikoli ni zanimalo suhoparno nizanje političnih dogodkov ali faktografsko nizanje minucioznih dejstev, ampak življenje in usode tako imenovanih malih ljudi, tudi žensk in otrok (ki jih "velika" zgodovina često spregleda), njihov vsakdan in opravila, ki so jim omogočala življenje. Tako je v letih 1995-2000 vodila projekt , 200-2004 in od 2004 program Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti.

Poleg raziskovanja in poučevanja je opravljala tudi druge naloge. V letih 2000-2010 je bila predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kos ZRC SAZU, 1982-1992 predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana, 1988-1992 predsednica Zveze zgodovinskih društev RS, 1999-2002 predsednica Znanstveno-raziskovalnega sveta za področje narava in civilizacijsko-kulturna podoba Slovenije in Slovencev, članica Nacionalnega znanstveno-raziskovalnega sveta, 2004 in 2005 koordinatorkja za zgodovino in s tem članica znanstveno-raziskovalnega sveta na področju humanistike. Leta 1994 je bila izvoljena v mednarodno komisijo za zgodovino mest (Commission internationale pour l'histoire de villes) in od 2002 članica njenega izvršnega odbora. Od leta 1995 je bila slovenska predstavnica v izvršnem odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp (Comité de l'Association internacionale pour l'histoiree des Alpes).

Bila je ena od ustanovnih članic Zgodovinskega društva za južno Primorsko, ki je pričelo z izdajanji revij Annales za istrske in mediteranske študije, in Acta Histrie, in je dejavna članica društva in uredništev obeh revij.

Poročena je bila z matematikom, elektrotehnikom Francetom Miheličem, sinom slikarja Franceta Miheliča. Oba sta bila zagnana in dolgoletna (in tudi tekmovalno uspešna) jadralca. France Mihelič z Daphne (88. mesto med 778 uvrščenimi od 1526 prijavljenih, 45. Barcolana, l. 2013), v: Denis Sabadin,Tri slovenske zmage v razredih, Slovenske novice, URL=http://www.primorske.si/2013/10/15/tri-slovenske-zmage-v-razredihZAPISNIK redne skupščina sekcije za velike jadrnice pri JZS, dne 15.01.2020, URL=https://www.jzs.si/wp-content/uploads2020/02sekcija_skupscina.pdf Tudi to je pripomoglo k njenemu posebnemu razumevanju in zanimanju ter ljubezni do prostora, krajev in zgodovine Sredozemlja.

Nekaj del iz bibliografije Darja Mihelič: Bogo Grafenauer - utrinki iz življenja in dela, Darja Mihelič: Etnična struktura prebivalstva ob piranskem zalivu v luči imen ~ 1330, ~1890, Darja Mihelič: J'accuse : ali Kako popraviti po vojni storjene krivice? Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340 = = La produzione non rurale di Pirano dal 1280 al 1340 : / Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1985 Tržaški pomorski promet 1759-1760 = = Il Trafico maritimo di Trieste 1759-1760 : / Ferdo Gestrin ; Darja Mihelič / Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti , 1990 Darja Mihelič: HAZARD, 250 strani, Knjižnica Annales, 1993, ISBN: 978-961-6033-00-X Slovenci skozi čas / Janez Marlot, Darja Mihelič, Maja Žvanut,...[et al.] / Ljubljana : Založba Mihelač 1999 Crafts and trades practised by women in urban settlements in the territory of Slovenia during the Middle and Early Modern Ages / Darja Mihelič / Zgodovinsko društvo za južno Primorsko], Koper, 2002 Darja Mihelič: Ribič, kje zdaj tvoja barka plava? Piransko ribolovno območje skozi čas, 223 strani, knjižnica Annales vol. 47, ZRS Koper 2007, ISBN: 978-961-6033-94-7 Latinsko-slovensko-angleška slovarska zbirka pojmov iz srednjeveških notarskih knjig / Darja Mihelič / Računalniški program / Založil: Amebis ; Založba ZRC, ZRC SAZU, Kamnik, Ljubljana, 2010 OBZORJE DUHÀ ISTRANOV ZGODNJEGA NOVEGA VEKA POPIS ZAPUŠČINE PREMOŽNEGA PIRANČANA (1599), zbirka Annales, Koper, 2023 (ur.)

Nagrade in priznanja Leta 1974 je prejela Prešernovo nagrado za diplomsko delo, leta 1986 nagrado Sklada Borisa Kidriča za vrhunske raziskovalne dosežke na področju raziskovanja starejše zgodovine naših mest,, leta 2010 Zlati znak ZRC SAZU za raziskave na področju historičnih ved, leta 2014 je postala častna članica Zveze zgodovinskih društev Slovenije, leta 2018 Zaslužna raziskovalka ZRC SAZU

Sklici

Viri

Kategorija:Slovenski zgodovinarji Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana